Motnje vidne ostrine

Daljnovidnost ali hypermetropia

Daljnovidnost ali hypermetropia pomeni, da predmete v daljavi vidimo boljše, kot predmete v bližini. Oko je prekratko ali pa ima prešibko lomnost. Zaradi tega se žarki, ki pridejo v oko, ne združijo na mrežnici, temveč za njo. Daljnovidnost se korigira z zbiralno (konveksno) ali + (plus) lečo.

Kratkovidnost ali myopia

Kratkovidnost ali myopia pomeni nasprotno kot pri daljnovidnem očesu. Predmete v bližini vidimo boljše kot v daljavi, bodisi zato, ker je oko predolgo ali pa je lomnost očesa prevelika glede na dolžino očesa. Vzporedno vpadajoči žarki se pri kratkovidnem očesu zbirajo že pred mrežnico, napako pa korigiramo z razpršilno (konkavno) ali - (minus) lečo.

Ukrivljenost roženice ali astigmatizem

Ukrivljenost roženice ali astigmatizem pomeni  razliko v ukrivljenosti roženice med dvema glavnima meridianoma, ki sta pravokotna na drug drugega, to pomeni, da je npr. navpična os roženice (90 st.) drugače ukrivljena kot vodoravna os roženice (180 st.). Z drugimi besedami, to je na nek način jajčasta oblika roženice, slika, ki jo zaznamo, pa je nepravilna tako pri gledanju na daljavo kot na bližino. Napako korigiramo s cilindrično lečo na določenih stopinjah. Astigmatizem je lahko pridružen kratkovidnosti ali daljnovidnosti.

Starovidnost aliI presbyopia

Starovidnost se lahko pojavi v starosti 43 do 50 let, ko prične leča počasi izgubljati svojo prožnost, tako da vedno težje izostrimo sliko na bližino. Najprej si lahko pomagamo z odmikanjem predmetov (knjige, časopisa..) in z močno svetlobo, vendar akomodacija ali prilagajanje očesa na bližinsko gledanje pada in slej kot prej potrebujemo bralna očala.