• Človeško oko
  • Operacija sive mrene
  • Laserske operacije
  • Estetski posegi
  • Odprava dioptrije
  • Vstavljanje ICL leče
  • Zamenjava leče
  • Zgradba očesa
  • Motnje vidne ostrine
  • Očesne bolezni

1.

Kako vidimo?

Človeško oko je najpopolnejši optični instrument, ki sliko zunanjega sveta s pomočjo vidne poti prenaša v možganske centre, kjer nastaja slika, kot jo zazna naša zavest. Delovanje očesa je še najbolj podobno delovanju zelo dobrega avtomatskega fotoaparata.

Kako vidimo?

2.

Kako je sestavljeno človeško oko?

Svetlobni žarki pridejo do mrežnice skozi prozorno roženico, zenico, lečo in steklovino. Ko gredo svetlobni žarki skozi te očesne dele, se lomijo, tako da nastane na mrežnici zmanjšana in obrnjena slika predmeta, ki ga gledamo. Jasno in ostro vidimo le predmet, čigar slika nastane natančno na mrežnici.

Zgradba očesaDelovanje očesa

3.

Kako deluje očesna leča?

Pravilno zgrajeno človeško oko vidi ostro predmete, ki so oddaljeni več kot 5 metrov, ne da bi bilo potrebno lečo prilagajati in takrat oko počiva. Pri gledanju v daljavo je leča bolj sploščena in zato manj lomi svetlobne žarke. Čim bolj iz bližine gledamo kak predmet, tem bolj se leča zaobli in taka močneje lomi svetlobo. Temu prilagajanju leče na gledanje na bližino pravimo akomodacija.

Delovanje očesa

4.

Kaj je daljnovidnost in kaj je kratkovidnost?

Oko, ki dobro vidi na daljavo in slabše na blizu, imenujemo daljnovidno in obratno, oko, ki vidi bolje bližnje predmete kot oddaljene, je kratkovidno. V starosti je leča vedno manj prožna, tako da bližnjih predmetov ne moremo videti več jasno. To imenujemo starostna daljnovidnost.

Motnje vidne ostrine

5.

Kako oko deluje?

Osnovni princip oblikovanja slike v očesu se v bistvu ne razlikuje od oblikovanja slike v navadnem fotoaparatu.
Snop vhodne svetlobe se lomi v roženici očesa, nato prehaja skozi zenico (zaslonko), s prilagajanjem leče se dodatno korigira tako, da fokus pade na mrežnico očesa. V mrežnici se nahajajo posebni fotoobčutljivi receptorji (paličnice in čepnice), kateri svetlobne dražljaje pretvarjajo v električne impulze in jih po vidnem živcu pošiljajo v možgane.

Kako oko deluje

1.

Ali se siva mrena ponovi?

Ne, siva mrena se po operaciji ne ponovi več

2.

Ali se dioptrija po operaciji sive mrene še vedno spreminja?

Ne, saj imate vstavljeno novo lečo.

3.

Kakšne tipe sive mrene poznamo?

Poznamo različne tipe katarakte, med katerimi je starostna siva mrena najpogostejša. Podvrste sive mrene pa so:

– Prirojena katarakta
Nekateri novorojenčki se že rodijo s sivo mreno. Ta je lahko prirojena ali pa se je pojavila kot posledica okužbe ploda v času nosečnosti. Nekateri otroci razvijejo sivo mreno v otroštvu. Pogostokrat taka siva mrena ne ogroža vida, v kolikor pa je vid prizadet, je potrebno očesno lečo odstraniti.

– Sekundarna katarakta
Lahko se razvije po operaciji oči zaradi drugega očesnega problema, kot je npr. glavkom. Sekundarna katarakta se lahko razvije osebam, ki imajo sistemske bolezni, kot je denimo diabetes. Med povzročitelje se umešča tudi povezava z uživanjem steroidov.

– Katarakta zaradi poškodbe
Njen vzrok je poškodba očesa, lahko pa se razvije šele čez nekaj let.

– Katarakta zaradi sevanja
Tudi izpostavljanje določenim sevanjem lahko povzroči sivo mreno.

4.

Ali je siva mrena prenosljiva?

Siva mrena se pojavi na enem ali obeh očesih. Ne more se prenesti iz enega očesa na drugega, saj ni prenosljiva bolezen, prav tako pa ni nalezljiva.

5.

Kdaj se pojavijo prvi znaki sive mrene?

Siva mrena se lahko pojavi že prej, najpogostejše pa je znake opaziti po 65. letu.

Katarakta namreč v mlajših letih ne povzroča tako hudih težav z vidom in zamegljene slike. Ker so sive mrene premajhne in ne vplivajo na vidno sposobnost, posameznik največkrat niti ne ve, da ima mreno. Najpogosteje bodo problemi z vidom nastopili po 60. letu.

1.

Kako vem, da sem primeren/a za lasersko operacijo oči oz. za operativno odstranitev dioptrije?

Za lasersko odstranjevanje dioptrije so primerni vsi, ki jih moti nošenje očal in kontaktnih leč ter ustrezajo naslednjim kriterijem:

– so stari vsaj 20 let,
– imajo stabilno dioptrijo vsaj eno leto oz. se le-ta ni spremenila za več kot 0,25 D na leto,
– dioptrija v vrednostih do -10, in do 5 cilindra (astigmatizma),
– imajo zdrave oči, primerno obliko in debelino roženice.

Po naših izkušnjah je primernih 95% vseh prijavljenih

2.

Kateri so najbolj pogosti znaki, ki pravijo, da bi moral/a na lasersko odstranitev dioptrije?

Najbolj pogosti znaki so slabša ostrina vida, motnje vida, glavoboli, težave s kratkovidnostjo in astigmatizmom, nezadovoljstvo z nošenjem očal, nesamozavest, nefunkcionalnost očal – na primer pri ukvarjanju s športom –, (pre)velik strošek kontaktnih leč in očal, dolgoletna želja popolno videti brez očal.

3.

Ali lahko kar sam/a (brez pregleda pri zdravniku) preverim, če bi moral/a na lasersko odstranjevanje dioptrije?

Da ste popolnoma prepričani, je potrebno najprej opraviti predoperativni natančen oftalmološki pregled. Na takšnem pregledu se potrdi, če ste primeren kandidat za lasersko korekcijo. Prav tako preverimo, katera od metod je najprimernejša za vas, ter tudi, kaj lahko pričakujete po operaciji.

4.

Ali lahko opišete, kako pravzaprav poteka celoten proces – začetni pregled, posvet, operacija oči, kasnejši pregledi … Kako vse skupaj poteka in koliko časa v povprečju traja?

Prvi delni predoperativni oftalmološki pregled traja približno 1 uro. Sledi pogovor z izbranim oftalmologom, ki vam glede na vaše meritve poda strokovno mnenje o primernosti za poseg, po kateri metodi boste operirani in kakšne rezultate lahko pričakujete.

V kolikor od zdravnika dobite zeleno luč za operacijo, je potrebno opraviti razširjene meritve za določeno metodo odprave dioptrije, ki trajajo ponovno okoli 1 ure.

5.

Ali so po operaciji možni kakršnikoli zapleti?

Zapleti, kot je suhost očesa ali bleščanje so možni pri starejših metodah (PRK, LASIK). Pri metodi LASIK obstaja tudi določena možnost premika roženičnega pokrova-režnja. Z metodo SMILE je možnost zapletov minimalna.

6.

Koliko časa traja operacija po ReLEx SMILE metodi (za obe očesi)?

Same priprave pred operacijo trajajo okoli 45 minut, sam poseg pa 15-20 minut za obe očesi.

7.

Kot vem, obstajajo 3 metode odstranjevanja dioptrije (PRK, Lasik in ReLEx SMILE). Kako vem, katera je zame najbolj primerna?

Vse 3 metode laserske korekcije vida se med seboj razlikujejo glede na kirurško tehniko priprave površine roženice pred glajenjem z laserjem. Prvi dve metodi (PRK in LASIK) sta stari skoraj 30 oz. 25 let.

Najsodobnejša in tehnološko najbolj dovršena je revolucionarna metoda ReLEx SMILE, ki je minimalno invazivna za vaše oči. To pomeni, da se ohrani površina roženice, kot se maksimalno ohranijo tudi očesna vlakna, saj se povrhnji sloj roženice sploh ne odpira. Omogoča vam brezhiben vid brez dolgega okrevanja in stranskih učinkov.

1.

Kaj je treba vedeti pred estetskim posegom na vekah?

Pri vseh posegih na vekah je teden dni pred posegom priporočljivo opustiti zdravila, ki vplivajo na strjevanje krvi, saj s tem zmanjšamo možnost hematoma (podkožne krvavitve), vendar se je o tem potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom.

2.

Kakšni so lahko stranski učinki posegov na vekah?

Po posegu je, odvisno od obsežnosti posega, možna prehodna oteklina.

1.

Star sem 53 let in sem kratkoviden. Na obeh očesih imam -2,50 dioptrije. Nosim očala za daljavo, na blizu pa berem brez očal. Ugotovljeno imam začetno sivo mreno. Katera metoda je najbolj primerna zame?

V takšnih primerih je najprimernejša metoda zamenjava znotrajočesne leče. Leča je lahko standardna ali narejena po meri – nadstandardna, pri čemer se doživljensko odpravi tudi dioptrija.

2.

Hčerka je stara 20 let in ima visoko kratkovidnost. Njena dioptrija preseg -10. Ali je primerna za metodo SMILE?

Z metodo ReLEx SMILE je možno odpraviti tudi visoko kratkovidnost. Za potrditev pa je potrebno opraviti osnovni oftamološki pregled, med katerim preverimo tudi druge parametre očesa.

3.

Kakšen je vpliv metode ReLEx SMILE na starostno dioptrijo?

SMILE ne vpliva na starostno dioptrijo.

4.

Kakšne so možnosti, da gre med odpravo dioptrije kaj narobe? Ali lahko laser odstrani preveč tkiva? Ali lahko kirurg med odstranjevanjem tkiva naredi napako?

Laser odreze toliko tkiva, kolikor je že vnaprej nastavljeno na laserju. Kirurg nato tkivo z dioptrijo samo še odstrani. Tovrstne napake še ni bilo. Je pa pri tem zelo pomembna izredna strokovnost in natančnost kirurga.

5.

Kakšni so možni zapleti pri metodi ReLEx SMILE?

Zapleti pri metodi ReLEx SMILE so izjemno redki. Če pride med postopkom do zapleta, denimo zmika očesa, se laser ustavi. Postopek se ponavadi lahko nadaljuje, v najslabšem primeru pa se ga zaključi kasneje, roku 14 dni. Do takrat se dioptrija še naprej rešuje z očali ali kontaktnimi lečami.

6.

Kateri letni čas je najbolj primeren za odpravo dioptrije?

Za tovrstno operacijo noben letni čas ne predstavlja ovir. Vsekakor pa prve dni po posegu odsvetujemo izpostavljanje pretiranemu mrazu ali vročini.

7.

Ali je nosečnost ovira za operacijo odprave dioptrije?

Med nosečnostjo in dojenjem posega ne izvajamo. Med nosečnostjo se dioptrija namreč lahko spremeni. Tudi solzni film je v času nosečnosti in dojenja nekoliko spremenjen.

8.

Ali je poseg možen pri vseh dioptrijah?

Vsaka dioptrija je rešljiva, lahko pa ovire povzročijo razne obstoječe očesne bolezni. Če so oči zdrave, je možno rešiti vsako dioptrijo.

9.

Kako veste, da je odprava dioptrije z zamenjavo leče doživljenjska?

Ker je material, iz katere je leča izdelana, preizkušen. Že več kot 20 let se uporablja pri operacijah sive mrene, ves čas pa ga tudi izboljšujejo.

10.

Zakaj je leča ZEISS boljša od ostalih leč?

Ta leča je edina na svetu, ki je trižariščna, hkrati pa je tudi izjemno preizkušena, saj je v uporabi že 9 let.

1.

Kdaj pride ICL operacija v poštev?

Globina prekata (pokaze se na predoperativnih preiskavah na medicinskih aparaturah) je ključnega pomena pri določanju primernosti kandidata za ICL operacijo.

2.

Ali lahko po operaciji odstranimo lečo?

Če leča povzroča težave (v primeru nastanka sive mrene, povišanega očesnega pritiska), jo lahko brez težav odstranimo.

3.

Ali leča ICL vpliva na kasnejši nastanek starostne dioptrije oziroma jo prepreči?

To žal ne drži.

4.

Ali je možno, da bi moje oko zavrnilo lečo?

To ni možno. ICL leča je narejena iz biokopmatibilnega materiala, ki je po svoji elastičnosti podoben naravni leči.

5.

Leča ima 100% UV zaščito. Ali to pomeni, da ne rabim več nositi sončnih očal?

Sončna očala so še vedno priporočljiva zaradi zaščite vek in površine očesa. Globina očesa pa je popolnoma zaščitena z UV zaščito ICL leče.

6.

Koliko časa po operaciji moram počivati? Česa ne smem početi prve dni po operaciji?

Počitek je priporočljiv 3 do 7 dni po posegu. V tem času se je potrebno izogibati večjim fizičnim naporom in športnim aktivnostim. Pri tem je potrebno poudariti, da operacija na drugem očesu sledi prvi operaciji v razmaku 3 dni do 1 tedna, torej je okrevanje posledično potrebno 3-7 dni po obeh operacijah.

7.

Ali me lahko zaradi ICL leče bolijo oči?

Ne.

1.

Ali se dioptrija po operaciji z zamenjavo očesne leče še spreminja?

Ne, dioptrija po operaciji ostane stalna.

2.

Ali lahko oko lečo zavrne?

Ne, saj je leča narejena iz biokompatibilnega materiala, ki je po svoji elastičnosti podoben naravni leči.

3.

Se lahko leča zamenja, če dioptrija po operaciji ne bo popolnoma urejena?

Leča se vedno lahko še zamenja.

4.

Ali so za poseg kakšne ovire glede dioptrije?

Vsaka dioptrija je rešljiva, lahko pa ovire povzročijo razne obstoječe očesne bolezni. Če so oči zdrave, je možno rešiti vsako dioptrijo.

5.

Ali lahko operira samo eno oko?

Vstavitev IOL je namenjena za obe očesi. V primeru, da je na enem očesu dioptrija na daleč 0.00, se operacija izvede samo na enem očesu.

6.

Kakšne so najpogostejše komplikacije?

Lahko pride do vnetja, ki ga zdravimo z antibiotičnimi kapljicami, možne pa so tudi alergije na zdravila, povišan očesni pritisk in odstop od dioptrije, kar lahko rešimo z dodatnim laserskim posegom.

7.

Ali se mi po tej leči lahko blešči?

Pri nočni vožnji lahko bleščanje traja dlje časa. Vendar pa je potrebno poudariti, da leča proizvajalca ZEISS povzroča bistveno manj bleščanja kot IOL ostalih proizvajalcev.

8.

Poznam znanca, ki je bil operiran po tej metodi, pa na sredinsko razdaljo slabo vidi. Zakaj?

Poleg trižariščnih IOL leč, ki jih uporabljamo v očesnem centru VIDIM, obstajajo tudi dvožariščne leče nekoliko slabše kvalitete, ki so jih pri operacijah uporabljali v preteklosti.

9.

Ali leča pomaga pri barvni slepoti?

Ne, leča ne pomaga pri barvni slepoti.

10.

Ali je operacija mogoča, če sem v preteklosti imel lasersko odpravo dioptrije?

Izračun za IOL je precej zahtevnejši po laserski odpravi dioptrije, prav tako pa je težja oziroma bolj zahtevna tudi operacija sama. Zato poseg z vstavitvijo IOL ni vedno izvedljiv po laserski operaciji, mnenje o tem pa bo najlažje podal usposobljen oftamolog.

1.

Kako je sestavljeno oko?

Oko ali zrklo je parni organ in je dobro zavarovano v očesni votlini ali očnici. Očesno votlino omejujejo lobanjske kosti. Zrklo je obdano s 6 zunanjimi očesnimi mišicami, ki obračajo zrklo v vse smeri, vezivnim tkivom in maščobnimi blazinicami. Oko ima približno obliko krogle in meri v dolžino okoli 23 mm. Oko ščitijo navzven tudi veke in vejice trepalnic. Oko ima tri plasti, v notranjosti pa tri očesne prostore.

2.

Kako je sestavljena zunanja očesna ovojnica?

Zunanja očesna ovojnica skrbi za obliko in oporo očesa. Beločnica (sclera) je bela, čvrsta vezivna opna, ki tvori ogrodje zrkla in ščiti notranjost očesa. Beločnica predstavlja okoli 85% skupnega obsega očesa in ne prepušča svetlobe v notranjost očesa. Spredaj prehaja beločnica v roženico. Roženica (cornea) nima žil in je prozorna, skozi njo vstopa svetloba v oko. Debelina roženice je nekaj več kot 0,5 mm. Roženico ščitijo veke in solzni film, ki s spontanim mežikanjem ohranjajo vlažnost in prozornost. Veznica (conjunctiva) je tanka skoraj prozorna sluznica, ki prekriva notranjo stran vek in beločnico.

3.

Kako je sestavljena srednja očesna ovojnica?

Srednja očesna ovojnica je odgovorna za prehrano očesa. Srednja očesna ovojnica oziroma žilnica (uvea) je sestavljena je iz treh delov: šarenica, zenica in cilarnik.
Šarenica (iris) je sprednji, nam vsem viden, del žilnice. To je barvni kolobar, ki obdaja zenico in določa barvo očesa. Zenica (pupil) je črna odprtina v šarenici, ki se s pomočjo šareničnih mišic krči in oži, glede na jakost svetlobe, ki prihaja v oko. Deluje kot zaslonka pri fotoaparatu. Srednji del se imenuje ciliarnik (corpus ciliare). Ciliarnik ima obliko prstana, v katerega je s tankimi nitkami-zonulami vpeta leča. Ciliarna mišica s pomočjo zonul uravnava napetost oz. debelino leče. Del ciliarnika je odgovoren za nastanek prekatne vodke. To prilagajanje leče na gledanje na bližino imenujemo akomodacija.
Žilnica (chorioidea) je del očesne ovojnice med beločnico in mrežnico. Vsebuje številne krvne žilice in živce ter hrani optični del mrežnice.

4.

Kako je sestavljena notranja očesna ovojnica?

Notranja očesna ovojnica (mrežnica) zaznava svetlobo in sliko. Mrežnica (retina) je najvažnejši del očesa, na katerem se ustvarja slika. Mrežnica vsebuje številne živce in krvne žile. Sestavljena je iz osmih ovojnic, zadnji dve pa vsebujeta fotoreceptorje (čepnice in paličnice), ki s pomočjo fotokemičnih procesov spreminjajo svetlobni dražljaj v električni ali živčni impulz. Mesto najostrejšega vida na mrežnici se imenuje rumena pega (macula lutea) in tukaj je tudi največ paličnic in čepnic. Mesto, kjer iz zrkla izstopa očesni živec, ni občutljivo na svetlobo, ker tu ni paličnic in čepnic, zato se imenuje slepa pega. Vidni živec (nervus opticus) in vidna pot prenašata živčni dražljaj v možganske centre.

5.

Kako je razdeljena notranjost očesa?

Notranjost očesa ja razdeljena na tri prostore:
Sprednji prekat navzven omejuje roženica, navznoter pa šarenica. Mesto, kjer se obe strukturi stikata, se imenuje zakotje. V zakotju skozi Schlemov kanal odteka prekatna vodka. Zadnji prekat je prostor med lečo, zadnjo površino šarenice, ciliarnikom in steklovino. Največji prostor v očesu zapolnjuje steklovina.To je zdrizasta prozorna snov, obdana z nežno membrano.

1.

Kaj je daljnovidnost?

Daljnovidnost ali hypermetropia pomeni, da predmete v daljavi vidimo boljše kot predmete v bližini. Oko je prekratko ali pa ima prešibko lomnost. Zaradi tega se žarki, ki pridejo v oko, ne združijo na mrežnici, temveč za njo. Daljnovidnost sekorigira z zbiralno (konveksno) ali + (plus) lečo.

Daljnovidnost

Daljnovidnost onemogoča ostrino bližnjih predmetov
Daljnovidnost je prešibko lomno stanje očesa, tako da se žarki ne združijo na mrežnici, temveč za njo. Na mrežnici se pojavi tako imenovani razpršilni krog, žarišče pa leži za mrežnico.

Daljnovidni ne vidijo predmetov v bližini, daljavo pa lahko izostrijo s pomočjo akomodacije, čeprav se tega ponavadi vsaj v mlajših letih ne zavedajo.

Daljnovidnost in prekratko zrklo
Daljnovidnost je napaka očesa, pri kateri predmetov v daljavi ne vidimo jasno, če ne prilagodimo leče. Torej tako tudi oko pri gledanju v daljavo ne počiva. Še večji napor je za daljnovidno oko gledati od blizu. Vzrok daljnovidnosti je v večini primerov v njegovi osi prekratko zrklo.

Prekratko zrklo

Daljnovidnost je prirojena
Vsak novorojenec je daljnoviden, pozneje se pa daljnovidnost zmanjša in po navadi popolnoma izgine, le del ljudi pa je, ki ostanejo daljnovidni vse življenje. Mladi daljnovidni z nižjo stopnjo daljnovidnosti vidijo na daljavo dobro, ker svojo napako z akomodacijo sami popravijo, v starosti pa tega ne morejo več in vidijo slabše kljub akomodaciji, ki po štiridesem letu počasi popušča.

2.

Kaj je kratkovidnost?

Kratkovidnost ali myopia pomeni nasprotno kot pri daljnovidnem očesu. Predmete v bližini vidimo boljše kot v daljavi, bodisi zato, ker je oko predolgo ali pa je lomnost očesa prevelika glede na dolžino očesa. Vzporedno vpadajoči žarki se pri kratkovidnem očesu zbirajo že pred mrežnico, napako pa korigiramo z razpršilno (konkavno) ali – (minus) lečo.

Krakovidnost

Kratkovidnost pri vsakem petem posamezniku
Kratkovidnost je v naši družbi najpogostejša težava vida in za njo trpi vsak peti posameznik. Če smo kratkovidni, vidimo ostro bližnje predmete. Bolj kot se predmeti odmikajo, manj ostri postanejo.

Kratkovidnost je posledica podaljšanega zrkla
Pri kratkovidnosti je moč loma v očeh prevelika, kar je največkrat posledica podaljšanega zrkla ali predebele leče. Kratkovidnost je napaka očesa, pri kateri se žarki zberejo pred mrežnico in jo zadenejo, ko se že razhajajo.

Podaljšano zrklo

Za kratkovidnost negativna dioptrija očal
Kratkovidni morajo nositi očala z lečo, ki razpršuje žarke, da nastane slika na mrežnici. Dioptrija očal, ki jih nosijo, je negativna.

 

3.

Kaj je astigmatizem?

Ukrivljenost roženice ali astigmatizem pomeni razliko v ukrivljenosti roženice med dvema glavnima meridianoma, ki sta pravokotna na drug drugega, to pomeni, da je npr. navpična os roženice (90 st.) drugače ukrivljena kot vodoravna os roženice (180 st.). Z drugimi besedami, to je na nek način jajčasta oblika roženice, slika, ki jo zaznamo, pa je nepravilna tako pri gledanju na daljavo kot na bližino. Napako korigiramo s cilindrično lečo na določenih stopinjah. Astigmatizem je lahko pridružen kratkovidnosti ali daljnovidnosti.

Astigmatizem

Astigmatizem oziroma neenakomerna ukrivljenost roženice
Astigmatizem pomeni neenakomerno ukrivljenost roženice. Svetloba se zato uklanja pri prehodu preko roženice pod dvema kotoma in se projecira na dve različni mesti na očesni mrežnici, kar povzroča neostro sliko. Astigmatizem sam po sebi ni bolezen in ne pomeni, da je astigmatično oko slabše, pač pa le, da je roženica nekoliko nepravilno oblikovana. Astigmatizem je na splošno izredno pogost in v določeni meri prisoten skoraj pri vsakem očesu, vendar pa je v večini primerov tako blago izražen, da ne povzroča težav.

Neenakomerna ukrivljenost roženice

Astigmatizem – vzroki za nastanek
Vzrok nastanka astigmatizma ni poznan, pogosto je prisoten že ob rojstvu, lahko pa se razvije tudi kasneje. V nekaterih primerih se astigmatizem lahko pojavi tudi po poškodbi očesa, pri nekaterih obolenjih roženice kot tudi po določenih kirurških posegih na očesu. Zelo pogosto je astigmatizem prisoten v kombinaciji s kratkovidnostjo ali daljnovidnostjo. Ljudje z nizko stopnjo astigmatizma tega sploh ne opazijo ali pa le nekoliko neostro vidijo določen del slike tako na blizu kot na daleč.

Astigmatizem višje stopnje
Astigmatizem višje stopnje pomeni, da je slika, ki jo vidimo, lahko nekoliko izkrivljena, podobno kot če se pogledamo v ukrivljeno ogledalo. Astigmatizem višje stopnje je lahko tudi vzrok za pogostejše glavobole in občutek utrujenosti oči.

Astigmatizem – zdravljenje in očala s toričnimi lečami
Astigmatizem lahko korigiramo z očali s toričnimi lečami, za katere je značilno, da dodatno uklanjajo svetlobo, kar opisujemo kot cilinder. Po enakem principu kot z očali, lahko astigmatizem korigiramo tudi s toričnimi kontaktnimi lečami. Manj poznane so možnosti operativne korekcije astigmatizma. Obstaja več različnih metod, v zadnjem času po razširjenosti prevladujejo zlasti metode, pri katerih se uporablja excimer laser. Slednje so tudi edina možnost za korekcijo iregularnih oblik astigmatizma (posebna oblika astigmatizma z zelo nepravilno ukrivljenostjo roženice), saj teh oblik s toričnimi lečami pogosto ni možno zadovoljivo korigirati.

4.

Kaj je starovidnost?

Starostna daljnovidnost ali presbyopia se lahko pojavi v starosti 43 do 50 let, ko prične leča počasi izgubljati svojo prožnost, tako da vedno težje izostrimo sliko na bližino. Najprej si lahko pomagamo z odmikanjem predmetov (knjige, časopisa…) in z močno svetlobo, vendar akomodacija ali prilagajanje očesa na bližinsko gledanje pada in slej kot prej potrebujemo bralna očala.

Starostna daljnovidnost

Starovidnost – ko leča začne izgubljati prožnost
V starosti 40 do 45 let prične leča počasi izgubljati svojo prožnost in akomodacija pada, kar se kaže s slabšanjem vida na bližino. Pri 70. letih tako prožnost popolnoma izgine in napenjanje ciliarne mišice nima nobenega učinka več. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh, čeprav seveda obstajajo razlike med posamezniki. Veliko je odvisno od narave dela vsakega posameznika in od obremenitve na bližino.

Starovidnost in očala za branje
V mnogih primerih ljudje odlašajo z nošenjem starostnih (bližinskih) očal ali t.i. očal za branje, čeprav s tem dolga leta mučijo svoje oči, vendar na koncu le spoznajo, da morajo k optiku ali okulistu. Na začetku si ljudje pomagajo navadno tako, da berejo z iztegnjenimi rokami, berejo na soncu ali pa postavijo luč med očesom in besedilom, s tem se zenici zaradi močnejše svetlobe zožita in ostrina se nekoliko poveča. Takšni triki so mogoči le za kratek čas in niso nikoli v nobenem primeru priporočljivi. Nekateri imajo napačno mišljenje, ker mislijo, da z odlašanjem ščitijo svoje oči. Pogosto nastanejo zaradi tega napačnega pojmovanja škodljive posledice kot so prehitro povečanje dioptrije in še druge nevšečnosti, ki so očesu škodljive. Pomembno se je pravočasno naročiti na očesni pregled.

Tudi izdelana (instant) očala za branje, ki jih prodajajo v nekaterih trgovinah, so škodljiva, kajti niso narejena posebej za vsakega posameznika, ki ima lahko različno dioptrijo desnega in levega očesa, kjer tudi ni upoštevana zenična razdalja, ter na teh mestih tudi ni kontrole glede optične kvalitete stekel.

Operacija starostne daljnovidnosti
Starovidnost in zdravljenje

Zdravljenje: Korigira se z očali. Dioptrija se od 45. do 65. leta povečuje, nato se ustali.

Za očesni pregled, kjer se ugotavlja starovidnost, je važna tudi starost pacienta, katero moramo poznati in seveda narava dela vsakega posameznika. Potrebno je vedeti, na kakšno razdaljo se opravlja bližinsko delo.

5.

Kaj je slabovidnost?

Slabovidnost pomeni slabo vidno ostrino
Za ambliopijo oz. slabovidnost je značilno, da je samo oko povsem zdravo, vendar je vidna ostrina tudi po korekciji dioptrije z očali slaba. Temu lahko rečemo tudi leno oko in nastane zaradi razlike v dioptriji med obema očesoma v zgodnjih otroških letih (anizometropija) ali škiljenja. Stopnja izgube vida sega od povsem blage do zelo hude zmanjšane vidne ostrine. Možgani zaradi slabe ostrine enega očesa slabšo sliko izključujejo in vidna pot na slabši strani se ne razvije.

Pravočasno na očesni pregled
Če napako odkrijemo po 8. letu starosti, je le-ta že nepopravljiva in prizadetost vida trajna. Napako je pomembno odkriti čimprej, bodisi na sistematskem pregledu ali v očesni ambulanti in jo tudi takoj zdraviti. Pravočasen očesni pregled je zelo pomemben. Vidno ostrino popravljamo z očali po predhodni skiaskopiji (določanje objektivne dioptrije s pomočjo kapljic za širjenje zenic), včasih je potrebno pokrivanje boljšega očesa, da se slabše oko čim prej popravi, pogosto pa se poslužimo tudi vaj v pleoptičnem in ortoptičnem kabinetu. Škiljenje se dostikrat popravi samo po sebi s korekcijo vidne ostrine, zelo redko je potrebna operativna terapija.

1.

Glavkom

Glavkom je očesna bolezen, ki prizadene očesni živec. Živec pošilja vidni signal v možgane, kjer nato nastane slika, kot jo vidimo. Natančen vzrok glavkoma ni jasen. V očesu ves čas nastaja prekatna vodka, ki prehranjuje notranjost očesa in nato odteka skozi poseben kanalček (Schlemov kanal) in skozi žile odvodnice (vene) nazaj v krvni obtok. Če nastane te vodke preveč in/ali jo premalo odteka, se očesni pritisk dvigne ter začne pritiskati na strukture v očesu, predvsem pa na vidni živec.

Dejavniki tveganja za glavkom

Povišan očesni pritisk je glavni rizični dejavnik razvoja glavkoma. S tem nastane slabša prekrvavitev očesnega živca, kar postopno okvari vidni živec ter se kaže s postopnim slabšanjem vida in slabšanjem vidnega polja.

Star izraz, ki je še vedno poznan med ljudmi, je zelena mrena. Izraz je nastal zaradi zelenkastega odseva očesnega ozadja pri ljudeh, ki so zaradi glavkoma oslepeli. Na žalost še vedno, kljub vsem sodobnim diagnostičnim postopkom in uspešnim načinom zdravljenja veliko ljudi oslepi.

Glavkom lahko prizadene vsakega od nas, toda nekateri dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek glavkoma, so sledeči:

– starost nad 40 let
– glavkom v družini
– diabetes
– kratkovidnost
– dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi
– predhodne poškodbe očesa

Na žalost ni zanesljivih opozorilnih znakov, ki bi pacienta opozorili na glavkom. Ko pacient opazi poslabšanje vida ali vidnega polja, je na očesnem živcu narejena že precejšna škoda. Edina zanesljiva metoda odkrivanja so preventivni okulistični pregledi po 40. letu starosti na vsaki 2 leti.

Normalen očesni pritisk je pod 22 mm Hg. Večina ljudi ne občuti povišanega očesnega pritiska. Napetost v očeh in bolečine za očmi so dostikrat poleg povišanega očesnega pritiska lahko tudi znaki katere od refrakcijskih anomalij.

2.

Siva mrena

Siva mrena ali katarakta pomeni zamotnitev očesne leče. Pri sivi mreni se začnejo dogajati spremembe v strukturi leče in v zgradbi lečnih beljakovin, kar slej kot prej privede do slabšanja vida. Oseba s sivo mreno najprej opaža zmanjšanje vidne ostrine. Siva mrena se ponavadi razvija počasi, lahko pa se razvije tudi v nekaj mesecih. Pogosto je siva mrena prisotna že veliko prej kot bolnik to opazi, bolnika pa začne motiti, ko se motnjave razširijo v področje optične osi oz. v področje zenice. Najpogostejša je starostna siva mrena, ki je delno posledica staranja leče in posledica vpliva negativnih dejavnikov okolja na oko.

Siva mrena

Siva mrena – vzroki

Glavni povzročitelj sive mrene so še vedno UV žarki, veliko pa pripomorejo k razvoju sive mrene tudi številne presnovne bolezni (npr. sladkorna bolezen), bolezni vezivnih tkiv, očesne bolezni in nekatera zdravila (kortikosteroidi) – sekundarna siva mrena.

Siva mrena ja lahko tudi prirojena ali lahko nastane kot posledica poškodbe očesa (takoj ali čez nekaj let), kar imenujemo tudi postravmatska katarakta.

Zaščita pred sivo mreno

Čudežnih kapljic za preprečevanje sive mrene ni, ja pa možno preprečevanje sive mrene z ustrezno UV zaščito (sončna očala) in seveda zdravim načinom življenja ter z uživanjem zadostne količine vitaminov. Edina učinkovita terapija je operacija sive mrene, kjer zamotnjeno lečo odstranimo s pomočjo ultrazvoka (fakoemulzifikacija) in jo nadomestimo s pregibno umetno intraokularno lečo (IOL).

3.

Konjunktivitis

Konjunktivitis ali vnetje očesne veznice je najbolj pogosto vnetje oči, ki je prizadelo že skoraj vsakega od nas. Oči so pordele, pečejo in se prekomerno solzijo, včasih tudi srbijo (alergično vnetje). V takih primerih nas moti svetloba. Veznica in včasih tudi veke so otečene, prisotna je lahko gnojna ali sluzasta sekrecija. Vid ponavadi ni slabši. Vnetje veznice je pogosto povezano s prehladi, lahko pa nastane zaradi okužbe (bakterije, virusi,..), poškodbe ali tujka v očesu. Vnetje ponavadi samo preneha po nekaj urah ali dneh, pomagamo si lahko z izpiranjem z mlačno prekuhano vodo ali umetnimi solzami. Nikoli ne izpirajte očesa s kamilicami, ker lahko povzročite močno preobčutljivostno (alergično) reakcijo. Če vnetje na izgine v nekaj dneh, je potrebno poiskati zdravniško pomoč ali se naročiti na očesni pregled – kjer bo oftamolog postavil diagnozo.

Konjunktivitis

4.

Vnetje šarenice

Vnetje šarenice oziroma iritis, uveitis (iridociklitis) ni ravno pogosto, a je izjemn nevarno vnetje oči. V prostoru med roženico in šarenico se pojavijo vnetne celice – bele krvničke, ki se, če so prisotne v veliki količini,  sesedajo na dno in nastane gnojna usedlina imenovana hypopion, lahko pa povzročijo lepljenje šarnice in zenice na sprednjo lečno ovojnico in nastajanje sinehij. Oko je močno draženo, temno rdeče, bolnik občuti bolečino v očesu. Vse to spremlja nekoliko poslabšan vid. Ob vnetju se lahko poviša tudi očesni pritisk in nastane sekundarni glavkom. Vzrokov za vnetje je nešteto in največkrat niso znani, dostikrat pa je vnetje povezano s kakšno drugo boleznijo (npr. revma,..). Pravimo, da je vzrok endogene narave. Zdravljenje iridociklitisa je izključno domena očesnega zdravnika. Potrebna je intenzivna terapija s protivnetnimi zdravili v obliki kapljic, včasih tudi z injekcijami pod očesno veznico. V primeru poznega ali nepravilnega zdravljenja lahko vnetje pusti trajne posledice, zato se pravočasno naročite na očesni pregled.

Vnetje šarenice

5.

Vnetje roženice

Keratitis je vnetje roženice, ki je pogosto povezano z vnetjem veznice. Povzročitelji vnetja so pogosto virusi in bakterije, redkeje gljivice. Bakterijski keratitisi so najpogosteje posledica mehanske poškodbe roženice ali kako drugače spremenjen epitelj roženice, bodisi pomankljiv solzni film (suho oko). Nekatera bakterijska vnetja lahko povzročijo zelo globoko razjedo na roženici, ki se lahko razširi tudi v notranjost očesa in ogroža celo vid in samo oko. Takšno vnetje imenujemo roženični ulcus ali roženična razjeda. Virusni keratitisi se lahko dostikrat pojavijo skupaj z vnetjem veznice in ob prehladnih obolenjih (keratitis punctata superficialis). Takšno vnetje ni posebej nevarno in mine tudi samo po sebi. Veliko bolj nevaren je keratitis, ki ga povzroča herpes virus, saj ima ob nepravilnem zdravljenju skoraj vedno za posledico slabši vid in tudi slepoto.

6.

Bolezni solznih žlez in poti

Pri boleznih solznih žlez lahko pride do hudih vnetij. Vnamejo se lahko solzni kanalčki ali pa solzne žleze. Bolezni solznega aparata so:

  • Dacryoadenitis je vnetje solzne žleze, ki je sicer redko in se pojavi ponavadi v otroštvu.
  • Dacryocystitis ja vnetje solznega mešička z oteklino, rdečino in bolečino v notranjem delu.

Stenoza solznih poti in solzenje sta lahko prirojena ali posledica večkratnih vnetij solznih poti ozirama poškodb.

Sindrom suhega očesa je posledica pomanjkljivega izločanja solzne žleze in je največkrat degenerativne narave ter povezano s kakšno drugo sistemsko boleznijo.

7.

Vnetja vek

Ječmen

Ječmen oziroma Hordeolum je najpogostejše vnetje žlez vek oziroma trepalnic. Lahko je zunanji ali notranji in se lahko sam predre ali se razširi. Dostikrat je potrebna kirurška terapija (incizija in ekskohleacija).

Ječmen

Chalazion

Chalazion je kronično vnetje žleze vek, ki se kaže z okroglo, nebolečo zatrdlino, ki nastane postopoma in jo je ponavadi treba kirurško odstraniti.

Chalaziion

Vnetja robov vek

Vnetja robov vek ali blefaritis je pogosto posledica dela v neugodnih klimatskih razmerah, v prahu, na prepihu in je povezano z nepravilnim izločanje žlez lojnic.

Blefaritis

 

8.

Motnja motorike trepalnic

Ptoza – povešenje vek se začne na zgornji veki, ki delno ali v celoti pokrije oko. Povzroča jo slabost mišice, ki dviguje veko. Ptoza je lahko prisotna od rojstva ali pa se razvije po okvari živca, ki oživčuje mišico vek ali pa pride do okvare same mišice. Lagoftalmus je nasprotno od ptoze, pojav, ko ne moremo zapreti očesne reže. Najpogosteje nastane kot posledica okvare (pareze) obraznega živca. Blefarospazem je nehotno in zelo moteče krčevito zapiranje vek, ki se zdravi z injiciranjem botulin toksina v mišico.

9.

Motnje položaja trepalnic

Ectropium je izvihanje trepalnic, ki nastane na spodnji veki. Solzno izvodilo se odmakne od zrkla, solze zastajajo in še bolj odmikajo veko. Terapija je operativna.

Entropium je uvihanje trepalnic navznoter in prav tako nastane na spodnji veki. Vejice trepalnic drgnejo po roženici in še dodatno dražijo oko, kar še poslabša začetno stanje. Terapija je kirurška.

Trihiaza je obračanje normalno izraslih vejic trepalnic navznoter. Terapija je mehanska ali pa je treba napraviti elektro odstranitev (epilacija).

10.

Odstop mrežnice

Mrežnica je del očesa, ki je odgovoren za pretvorbo svetlobnih dražljajev, ki prihajajo v oko, v električne impulze, ki se zatem po vidnem živcu prenašajo v vidni center v možganih, kjer nastaja slika, ki jo vidimo.

Mrežnica normalno tesno prileganotranjemu očesnemu obodu in pod njo ležečemu sloju – žilnici.Notranjost očesa izpolnjuje prozorna snov – steklovina, ki je v mladosti enakomerne želatinozne strukture, v kasnejšem življenjskem obdobju, pa se struktura steklovine spreminja in postaja bolj neenakomerna, mestoma bolj tekoča, na drugih mestih pa gostejša.Posledica tega so spremenjene lastnosti, ki lahko privedejo do odlepljenja steklovine od mrežnice, kar imenujemo odstop steklovine. Odstop steklovine je pogost pojav, ki sam po sebi ne ogroža vida, največkrat pa se kaže kot pojav drobne motnjave, ki jo opazimo na svetlejših podlagah, kako plava v očesu. Pacienti spremembo največkrat opišejo, kot muho, ki se prosto premika s pogledom. V redkih primerih, pa je lahko steklovina z mrežnico na določenih mestih tako močno povezana, da pride ob odstopu steklovine do večje ali manjše raztrganine mrežnice. S tem se prekine celovitost mrežnice in omogoči zatekanje tekočine pod mrežnico, kar lahko privede do dviga mrežnice od podlage, oziroma do odstopa mrežnice. V tem primeru, pacienti pogosto opažajo pojav bliskanja ali motnjav pred očmi. Zato je pri pojavu bliskanja in drobnih motnjav pred očmi priporočljiv pregled očesnega ozadja pri okulistu.

V primeru, ko je pri pacientu prisotna le raztrganina mrežnice, mrežnica pa še prilega globljim očesnim slojem, lahko odstop mrežnice preprečimo z lasersko fotokoagulacijo, ki je ambulantni poseg. V primerih, ko pa že pride do odstopanja mrežnice, kar pacienti največkrat opažajo kot pojav zavese (izpada v vidnem polju), ki se iz periferije počasi širi protu centru, pa je za preprečitev izgube vida potreben operativni poseg. V primerih ko mrežnica odstopi v celoti, največkrat v zelo kratkem času nastane trajno poslabšanje vidne ostrine, ki se tudi po uspešnem operativnem posegu povrne le deloma.

Odstop mrežnice

Prvi znak odstopa mrežnice so lahko bliskanje ali motnjave, v napredovalni fazi se v določenem delu vidnega polja pojavi zavesa, nato pa lahko popolnoma izgubimo vid.

Odstop mrežnice je redek. Pojavlja pa se predvsem od srednjih let dalje, pogosteje pri kratkovidnih in po topih poškodbah. Verjetnost odstopa mrežnice je večja tudi ob prisotnosti degenerativnih sprememb mrežnice, ki jih lahko odkrijemo pri pregledu očesnega ozadja.

Glavni način preventive oz. preprečevanja hujših okvar vida zaradi odstopa mrežnice je redni pregled očesnega ozadja pri široki zenici pri ljudeh, ki imajo povečano tveganje za odstop mrežnice. V prvi vrsti so to pacienti z visokimi stopnjami kratkovidnosti. Pomembno je sledenje bolezenskih sprememb mrežnice ter po potrebi lasersko pečatenje teh sprememb, kar lahko prepreči razvoj odstopa mrežnice.

Zdravljenj odstopa mrežnice je možno. Pri pojavu raztrganine mrežnice, lahko odstop mrežnice preprečimo z lasersko fotokoagulacijo, zdravljenje odstopa mrežnice pa je operativni poseg. Očesna operacija mora biti izvedena čim prej.

11.

Suho oko

Suho oko je ena od najpogostejših težav, zaradi katere bolniki poiščejo oftalmologovo pomoč in se odločijo za očesni pregled. Prej prizadene ženske pri starosti nad 35 let. Povzroči jo nepravilno delovanje solznih žlez, ki ne proizvajajo dovolj solzne tekočine ali pa ima le ta neustrezno sestavo. Oko se nadraži in pogosto vname, vnetje pa lahko poškoduje roženico in poslabša vid.

Solzna tekočina nenehno vlaži oko, ga ščiti pred izsušitvijo ter omogoča jasen vid. Po očesni površini se razporedi z utripanjem veke (8- do 12- krat v minuti). Solzni film tvori mejno površino proti okolju, prepreči izsušitev, olajša drsenje vek, dovaja hranilne snovi v roženico in omogoči odstraniti manjše tujke iz očesa.

Vzroki za suhe oči

Suho oko je lahko posledica dolgotrajnega dela z računalnikom, suhega zraka v prostorih, tobačnega dima ali nošnje kontaktnih leč. Večkrat se pojavi sočasno z boleznimi kot sta revma in diabetes, ob hormonskih spremembah v menopavzi in pri uporabnikih nekaterih zdravil: oralnih kontraceptivov, uspaval, pomirjeval in antihipertenzivov.

Znaki suhega očesa

Suho oko prepoznamo po rdečini, razširjenih žilicah in odsotnosti leska, za natančno diagnozo pa mora oftalmolog opraviti očesni pregled. Bolniki opisujejo sledeče težave:

  • oči so boleče in pekoče
  • zdi se, kot da bi bil v očesu tujek
  • zjutraj so očesne veke zlepljene
  • težavno postane branje ali delo z računalnikom

Kako zdravimo suho oko?

Pri blažjih težavah si lahko pomagamo sami, ob hujših pa je treba obiskati očesnega zdravnika, kjer bo oftalmolog opravil očesni pregled. Suho oko zdravimo z umetnimi solzami. Uporabljajo se tako pogosto kot je potrebno za ublažitev simptomov.

Umetne solze so sterilne raztopine, ki so podobne naravni solzni tekočini. Vsebujejo celulozne derivate, poliakrilno kislino ali dekstran. Na površini vzdraženega očesa vzdržujejo solzni film in vlaženje roženice se zveča. Simptome odpravijo ali pa jih vsaj omilijo. Za dolgotrajnejši vlažilni učinek uporabimo pripravke v obliki gela.

Uporaba vlažilnih kapljic je priporočljiva tudi za uporabnike kontaktnih leč. Pomembna je pravilna izbira pripravka. Ljudje z mehkimi kontaktnimi lečami ne smejo uporabljati kapljic z benzalkonijevim kloridom kot konzervansom, ker se le ta lahko naloži v leče in spremeni njihovo barvo.

Kaj lahko storimo sami?

Poleg uporabe umetnih solz so pomembni tudi nekateri drugi ukrepi:

  • skrbite, da je zračna vlaga v prostorih vsaj 50%,
  • ne uporabljajte kozmetike, ki draži oči,
  • večkrat pomežiknite,
  • uporabljajte kapljice za vlaženje, če nosite kontaktne leče,
  • zrak iz ventilacije naj vam ne piha neposredno v oči,
  • izogibajte se cigaretnemu dimu in
  • pijte dovolj tekočine

12.

Diabetična retinopatija

Diabetična retinopatija je najpogostejši vzrok slepote ali slabovidnosti v razvitem svetu, pri populaciji ljudi do 50 leta starosti.

Diabetična retinopatija se pojavi pri 90 % bolnikov s sladkorno boleznijo v desetih letih po pojavu bolezni. Redne kontrole bolnikov s sladkorno boleznijo so zelo pomembne, saj s pravočasnim zdravljenjem očesnih zapletov sladkorne bolezni učinkovito preprečujemo slabšanje vidne ostrine.

Diabetična retinopatija  se kaže s krvavitvami, žilnimi nepravilnostmi, puščanjem žilja in drobnimi infarkti mrežnice. Pri napredovalih stopnjah očesnih zapletov sladkorne bolezni, pa se lahko na očesnem ozadju razrastejo nove žile, ki jih imenujemo neovaskularizacije.

Diabetična retinopatija

Kot posledica razraščanja novih žil, se lahko pojavijo krvavitve v oko, glavkom (zelena mrena) in odstop mrežnice, ki lahko hitro in v nekaterih primerih trajno poslabšajo vidno ostrino. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se pogosto predčasno razvije tudi siva mrena.

Za preprečevanje nastanka diabetične retinopatije je potrebno skrbno uravnavanje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, pomembno je ohranjanje dobre ledvične funkcije. Bolniki lahko k preprečevanju zapletov sladkorne bolezni pripomorejo tudi z redno telesno vadbo in predvsem z rednimi pregledi očesnega ozadja, ki so pri bolnikih brez sprememb potrebni enkrat letno, po pojavu sprememb pa pogosteje.

Očesne zaplete sladkorne bolezni lahko zdravimo z lasersko fotokoagulacijo, mikropulznim laserjem ali injiciranjem zdravil v oko. Pri bolnikih z napredovalo obliko diabetične retinopatije s krvavitvijo v steklovino ali odstopom mrežnice, je potreben vitreoretinalni operativni poseg. Sivo mreno odstranjujemo z operativnim posegom.

Zdravljenje se prilagaja posameznemu bolniku.

13.

Degeneracija makule

Starostna degeneracija rumene pege (ARMD) je bolezenski proces, ki prizadene področje rumene pege na mrežnici. Starostna degeneracija rumene pege je v razvitem svetu najpogostejši vzrok slepote in slabovidnosti pri populaciji ljudi starejših od 50 let.

Bolezen prizadene področje rumene pege, ki je pomembno za centralni vid, to je vid, ki nam omogoča branje, prepoznavanje obraznih potez, gledanje televizije in opravljanje preciznega ročnega dela. Bolniki z napredovalo obliko te bolezni ohranijo vid, ki je potreben za gibanje v znanih prostorih, lahko se sami oblečejo in negujejo, ne morejo pa brati, voziti avtomobila in ne vidijo televizijskega zaslona.

S staranjem prebivalstva se povečuje pojav tovrstnih obolenj.

Ločimo dve obliki bolezni:

Suha oblika starostne degeneracije rumene pege, ki prizadene 80–90 odstotkov vseh bolnikov, navadno vodi v počasno, večletno slabšanje vidne ostrine. Učinkovitega zdravljenja te oblike ne poznamo, lahko le zaviramo njeno napredovanje.

Druga, vlažna oblika starostne degeneracije rumene pege, je veliko bolj nevarna in lahko v nekaj tednih vodi v močno poslabšanje centralnega vida. Slika v sredini vidnega polja postane zamegljena in pogosto zverižena

Vlažna rumena pega

Povečano tveganje za nastanek starostne degeneracije rumene pege predstavlja:

  • višja starost,
  • družinska obremenjenost
  • ženski spol
  • debelost, višji krvni tlak
  • prehrana z večjo vsebnostjo maščob, holesterola, sladkorja in nizko vsebnostjo antioksidantov in zelenjave
  • kajenje
  • izpostavljenost soncu

Na nekatere dejavnike tveganja lahko vplivamo in s tem zmanjšamo možnost nastanka bolezni.

V kolikor se vlažna oblika starostne degeneracije rumene pege pojavi, je možno zdravljenje z injekcijami anti-VEGF zdravil v oko, pri nekaterih bolnikih tudi z dodatno lasersko terapijo.

Zdravljenje vlažne oblike starostne degeneracije rumene je uspešno, če se začne dovolj zgodaj in se terapija izvaja redno. V tem primeru uspemo pri približno 90 odstotkih bolnikov preprečiti nadaljnjo izgubo vida, s tem pa seveda tudi funkcionalno slepoto; pri nekaterih bolnikih se vid tudi izboljša.

Za pravočasno odkritje bolezni so zelo pomembni preventivni pregledi pri očesnem zdravniku in takojšen pregled pri očesnem zdravniku ob pojavu prvih znakov bolezni, kot so nenadno poslabšanje vidne ostrine ali pojav zverižene slike. Pri tem je bolnikom v pomoč Amslerjeva mreža, s katero se lahko kontrolirajo tudi sami doma.

Amslerjev test

Kako se testiramo z Amslerjevo mrežo?

Če imate bralna očala, jih nadenite. Mrežico poglejte iz običajne bralne razdalje. Eno oko pokrijte, z drugim pa poglejte v črno piko na sredini mreže.

  • So črte zverižene, ukrivljene?
  • So kvadratki različnih velikosti?
  • Ali kakšen del mreže manjka?
  • Ne vidite vseh vogalov in stranic mreže?

Test ponovite še z drugim očesom.

V kolikor ste na katero od vprašanj odgovorili z DA morate čimprej na pregled k svojemu očesnemu zdravniku.

Človeško oko

1.

Kako vidimo?

Človeško oko je najpopolnejši optični instrument, ki sliko zunanjega sveta s pomočjo vidne poti prenaša v možganske centre, kjer nastaja slika, kot jo zazna naša zavest. Delovanje očesa je še najbolj podobno delovanju zelo dobrega avtomatskega fotoaparata.

Kako vidimo?

2.

Kako je sestavljeno človeško oko?

Svetlobni žarki pridejo do mrežnice skozi prozorno roženico, zenico, lečo in steklovino. Ko gredo svetlobni žarki skozi te očesne dele, se lomijo, tako da nastane na mrežnici zmanjšana in obrnjena slika predmeta, ki ga gledamo. Jasno in ostro vidimo le predmet, čigar slika nastane natančno na mrežnici.

Zgradba očesaDelovanje očesa

3.

Kako deluje očesna leča?

Pravilno zgrajeno človeško oko vidi ostro predmete, ki so oddaljeni več kot 5 metrov, ne da bi bilo potrebno lečo prilagajati in takrat oko počiva. Pri gledanju v daljavo je leča bolj sploščena in zato manj lomi svetlobne žarke. Čim bolj iz bližine gledamo kak predmet, tem bolj se leča zaobli in taka močneje lomi svetlobo. Temu prilagajanju leče na gledanje na bližino pravimo akomodacija.

Delovanje očesa

4.

Kaj je daljnovidnost in kaj je kratkovidnost?

Oko, ki dobro vidi na daljavo in slabše na blizu, imenujemo daljnovidno in obratno, oko, ki vidi bolje bližnje predmete kot oddaljene, je kratkovidno. V starosti je leča vedno manj prožna, tako da bližnjih predmetov ne moremo videti več jasno. To imenujemo starostna daljnovidnost.

Motnje vidne ostrine

5.

Kako oko deluje?

Osnovni princip oblikovanja slike v očesu se v bistvu ne razlikuje od oblikovanja slike v navadnem fotoaparatu.
Snop vhodne svetlobe se lomi v roženici očesa, nato prehaja skozi zenico (zaslonko), s prilagajanjem leče se dodatno korigira tako, da fokus pade na mrežnico očesa. V mrežnici se nahajajo posebni fotoobčutljivi receptorji (paličnice in čepnice), kateri svetlobne dražljaje pretvarjajo v električne impulze in jih po vidnem živcu pošiljajo v možgane.

Kako oko deluje

Operacija sive mrene

1.

Ali se siva mrena ponovi?

Ne, siva mrena se po operaciji ne ponovi več

2.

Ali se dioptrija po operaciji sive mrene še vedno spreminja?

Ne, saj imate vstavljeno novo lečo.

3.

Kakšne tipe sive mrene poznamo?

Poznamo različne tipe katarakte, med katerimi je starostna siva mrena najpogostejša. Podvrste sive mrene pa so:

– Prirojena katarakta
Nekateri novorojenčki se že rodijo s sivo mreno. Ta je lahko prirojena ali pa se je pojavila kot posledica okužbe ploda v času nosečnosti. Nekateri otroci razvijejo sivo mreno v otroštvu. Pogostokrat taka siva mrena ne ogroža vida, v kolikor pa je vid prizadet, je potrebno očesno lečo odstraniti.

– Sekundarna katarakta
Lahko se razvije po operaciji oči zaradi drugega očesnega problema, kot je npr. glavkom. Sekundarna katarakta se lahko razvije osebam, ki imajo sistemske bolezni, kot je denimo diabetes. Med povzročitelje se umešča tudi povezava z uživanjem steroidov.

– Katarakta zaradi poškodbe
Njen vzrok je poškodba očesa, lahko pa se razvije šele čez nekaj let.

– Katarakta zaradi sevanja
Tudi izpostavljanje določenim sevanjem lahko povzroči sivo mreno.

4.

Ali je siva mrena prenosljiva?

Siva mrena se pojavi na enem ali obeh očesih. Ne more se prenesti iz enega očesa na drugega, saj ni prenosljiva bolezen, prav tako pa ni nalezljiva.

5.

Kdaj se pojavijo prvi znaki sive mrene?

Siva mrena se lahko pojavi že prej, najpogostejše pa je znake opaziti po 65. letu.

Katarakta namreč v mlajših letih ne povzroča tako hudih težav z vidom in zamegljene slike. Ker so sive mrene premajhne in ne vplivajo na vidno sposobnost, posameznik največkrat niti ne ve, da ima mreno. Najpogosteje bodo problemi z vidom nastopili po 60. letu.

Laserske operacije

1.

Kako vem, da sem primeren/a za lasersko operacijo oči oz. za operativno odstranitev dioptrije?

Za lasersko odstranjevanje dioptrije so primerni vsi, ki jih moti nošenje očal in kontaktnih leč ter ustrezajo naslednjim kriterijem:

– so stari vsaj 20 let,
– imajo stabilno dioptrijo vsaj eno leto oz. se le-ta ni spremenila za več kot 0,25 D na leto,
– dioptrija v vrednostih do -10, in do 5 cilindra (astigmatizma),
– imajo zdrave oči, primerno obliko in debelino roženice.

Po naših izkušnjah je primernih 95% vseh prijavljenih

2.

Kateri so najbolj pogosti znaki, ki pravijo, da bi moral/a na lasersko odstranitev dioptrije?

Najbolj pogosti znaki so slabša ostrina vida, motnje vida, glavoboli, težave s kratkovidnostjo in astigmatizmom, nezadovoljstvo z nošenjem očal, nesamozavest, nefunkcionalnost očal – na primer pri ukvarjanju s športom –, (pre)velik strošek kontaktnih leč in očal, dolgoletna želja popolno videti brez očal.

3.

Ali lahko kar sam/a (brez pregleda pri zdravniku) preverim, če bi moral/a na lasersko odstranjevanje dioptrije?

Da ste popolnoma prepričani, je potrebno najprej opraviti predoperativni natančen oftalmološki pregled. Na takšnem pregledu se potrdi, če ste primeren kandidat za lasersko korekcijo. Prav tako preverimo, katera od metod je najprimernejša za vas, ter tudi, kaj lahko pričakujete po operaciji.

4.

Ali lahko opišete, kako pravzaprav poteka celoten proces – začetni pregled, posvet, operacija oči, kasnejši pregledi … Kako vse skupaj poteka in koliko časa v povprečju traja?

Prvi delni predoperativni oftalmološki pregled traja približno 1 uro. Sledi pogovor z izbranim oftalmologom, ki vam glede na vaše meritve poda strokovno mnenje o primernosti za poseg, po kateri metodi boste operirani in kakšne rezultate lahko pričakujete.

V kolikor od zdravnika dobite zeleno luč za operacijo, je potrebno opraviti razširjene meritve za določeno metodo odprave dioptrije, ki trajajo ponovno okoli 1 ure.

5.

Ali so po operaciji možni kakršnikoli zapleti?

Zapleti, kot je suhost očesa ali bleščanje so možni pri starejših metodah (PRK, LASIK). Pri metodi LASIK obstaja tudi določena možnost premika roženičnega pokrova-režnja. Z metodo SMILE je možnost zapletov minimalna.

6.

Koliko časa traja operacija po ReLEx SMILE metodi (za obe očesi)?

Same priprave pred operacijo trajajo okoli 45 minut, sam poseg pa 15-20 minut za obe očesi.

7.

Kot vem, obstajajo 3 metode odstranjevanja dioptrije (PRK, Lasik in ReLEx SMILE). Kako vem, katera je zame najbolj primerna?

Vse 3 metode laserske korekcije vida se med seboj razlikujejo glede na kirurško tehniko priprave površine roženice pred glajenjem z laserjem. Prvi dve metodi (PRK in LASIK) sta stari skoraj 30 oz. 25 let.

Najsodobnejša in tehnološko najbolj dovršena je revolucionarna metoda ReLEx SMILE, ki je minimalno invazivna za vaše oči. To pomeni, da se ohrani površina roženice, kot se maksimalno ohranijo tudi očesna vlakna, saj se povrhnji sloj roženice sploh ne odpira. Omogoča vam brezhiben vid brez dolgega okrevanja in stranskih učinkov.

Estetski posegi

1.

Kaj je treba vedeti pred estetskim posegom na vekah?

Pri vseh posegih na vekah je teden dni pred posegom priporočljivo opustiti zdravila, ki vplivajo na strjevanje krvi, saj s tem zmanjšamo možnost hematoma (podkožne krvavitve), vendar se je o tem potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom.

2.

Kakšni so lahko stranski učinki posegov na vekah?

Po posegu je, odvisno od obsežnosti posega, možna prehodna oteklina.

Odprava dioptrije

1.

Star sem 53 let in sem kratkoviden. Na obeh očesih imam -2,50 dioptrije. Nosim očala za daljavo, na blizu pa berem brez očal. Ugotovljeno imam začetno sivo mreno. Katera metoda je najbolj primerna zame?

V takšnih primerih je najprimernejša metoda zamenjava znotrajočesne leče. Leča je lahko standardna ali narejena po meri – nadstandardna, pri čemer se doživljensko odpravi tudi dioptrija.

2.

Hčerka je stara 20 let in ima visoko kratkovidnost. Njena dioptrija preseg -10. Ali je primerna za metodo SMILE?

Z metodo ReLEx SMILE je možno odpraviti tudi visoko kratkovidnost. Za potrditev pa je potrebno opraviti osnovni oftamološki pregled, med katerim preverimo tudi druge parametre očesa.

3.

Kakšen je vpliv metode ReLEx SMILE na starostno dioptrijo?

SMILE ne vpliva na starostno dioptrijo.

4.

Kakšne so možnosti, da gre med odpravo dioptrije kaj narobe? Ali lahko laser odstrani preveč tkiva? Ali lahko kirurg med odstranjevanjem tkiva naredi napako?

Laser odreze toliko tkiva, kolikor je že vnaprej nastavljeno na laserju. Kirurg nato tkivo z dioptrijo samo še odstrani. Tovrstne napake še ni bilo. Je pa pri tem zelo pomembna izredna strokovnost in natančnost kirurga.

5.

Kakšni so možni zapleti pri metodi ReLEx SMILE?

Zapleti pri metodi ReLEx SMILE so izjemno redki. Če pride med postopkom do zapleta, denimo zmika očesa, se laser ustavi. Postopek se ponavadi lahko nadaljuje, v najslabšem primeru pa se ga zaključi kasneje, roku 14 dni. Do takrat se dioptrija še naprej rešuje z očali ali kontaktnimi lečami.

6.

Kateri letni čas je najbolj primeren za odpravo dioptrije?

Za tovrstno operacijo noben letni čas ne predstavlja ovir. Vsekakor pa prve dni po posegu odsvetujemo izpostavljanje pretiranemu mrazu ali vročini.

7.

Ali je nosečnost ovira za operacijo odprave dioptrije?

Med nosečnostjo in dojenjem posega ne izvajamo. Med nosečnostjo se dioptrija namreč lahko spremeni. Tudi solzni film je v času nosečnosti in dojenja nekoliko spremenjen.

8.

Ali je poseg možen pri vseh dioptrijah?

Vsaka dioptrija je rešljiva, lahko pa ovire povzročijo razne obstoječe očesne bolezni. Če so oči zdrave, je možno rešiti vsako dioptrijo.

9.

Kako veste, da je odprava dioptrije z zamenjavo leče doživljenjska?

Ker je material, iz katere je leča izdelana, preizkušen. Že več kot 20 let se uporablja pri operacijah sive mrene, ves čas pa ga tudi izboljšujejo.

10.

Zakaj je leča ZEISS boljša od ostalih leč?

Ta leča je edina na svetu, ki je trižariščna, hkrati pa je tudi izjemno preizkušena, saj je v uporabi že 9 let.

Vstavljanje ICL leče

1.

Kdaj pride ICL operacija v poštev?

Globina prekata (pokaze se na predoperativnih preiskavah na medicinskih aparaturah) je ključnega pomena pri določanju primernosti kandidata za ICL operacijo.

2.

Ali lahko po operaciji odstranimo lečo?

Če leča povzroča težave (v primeru nastanka sive mrene, povišanega očesnega pritiska), jo lahko brez težav odstranimo.

3.

Ali leča ICL vpliva na kasnejši nastanek starostne dioptrije oziroma jo prepreči?

To žal ne drži.

4.

Ali je možno, da bi moje oko zavrnilo lečo?

To ni možno. ICL leča je narejena iz biokopmatibilnega materiala, ki je po svoji elastičnosti podoben naravni leči.

5.

Leča ima 100% UV zaščito. Ali to pomeni, da ne rabim več nositi sončnih očal?

Sončna očala so še vedno priporočljiva zaradi zaščite vek in površine očesa. Globina očesa pa je popolnoma zaščitena z UV zaščito ICL leče.

6.

Koliko časa po operaciji moram počivati? Česa ne smem početi prve dni po operaciji?

Počitek je priporočljiv 3 do 7 dni po posegu. V tem času se je potrebno izogibati večjim fizičnim naporom in športnim aktivnostim. Pri tem je potrebno poudariti, da operacija na drugem očesu sledi prvi operaciji v razmaku 3 dni do 1 tedna, torej je okrevanje posledično potrebno 3-7 dni po obeh operacijah.

7.

Ali me lahko zaradi ICL leče bolijo oči?

Ne.

Zamenjava leče

1.

Ali se dioptrija po operaciji z zamenjavo očesne leče še spreminja?

Ne, dioptrija po operaciji ostane stalna.

2.

Ali lahko oko lečo zavrne?

Ne, saj je leča narejena iz biokompatibilnega materiala, ki je po svoji elastičnosti podoben naravni leči.

3.

Se lahko leča zamenja, če dioptrija po operaciji ne bo popolnoma urejena?

Leča se vedno lahko še zamenja.

4.

Ali so za poseg kakšne ovire glede dioptrije?

Vsaka dioptrija je rešljiva, lahko pa ovire povzročijo razne obstoječe očesne bolezni. Če so oči zdrave, je možno rešiti vsako dioptrijo.

5.

Ali lahko operira samo eno oko?

Vstavitev IOL je namenjena za obe očesi. V primeru, da je na enem očesu dioptrija na daleč 0.00, se operacija izvede samo na enem očesu.

6.

Kakšne so najpogostejše komplikacije?

Lahko pride do vnetja, ki ga zdravimo z antibiotičnimi kapljicami, možne pa so tudi alergije na zdravila, povišan očesni pritisk in odstop od dioptrije, kar lahko rešimo z dodatnim laserskim posegom.

7.

Ali se mi po tej leči lahko blešči?

Pri nočni vožnji lahko bleščanje traja dlje časa. Vendar pa je potrebno poudariti, da leča proizvajalca ZEISS povzroča bistveno manj bleščanja kot IOL ostalih proizvajalcev.

8.

Poznam znanca, ki je bil operiran po tej metodi, pa na sredinsko razdaljo slabo vidi. Zakaj?

Poleg trižariščnih IOL leč, ki jih uporabljamo v očesnem centru VIDIM, obstajajo tudi dvožariščne leče nekoliko slabše kvalitete, ki so jih pri operacijah uporabljali v preteklosti.

9.

Ali leča pomaga pri barvni slepoti?

Ne, leča ne pomaga pri barvni slepoti.

10.

Ali je operacija mogoča, če sem v preteklosti imel lasersko odpravo dioptrije?

Izračun za IOL je precej zahtevnejši po laserski odpravi dioptrije, prav tako pa je težja oziroma bolj zahtevna tudi operacija sama. Zato poseg z vstavitvijo IOL ni vedno izvedljiv po laserski operaciji, mnenje o tem pa bo najlažje podal usposobljen oftamolog.

Zgradba očesa

1.

Kako je sestavljeno oko?

Oko ali zrklo je parni organ in je dobro zavarovano v očesni votlini ali očnici. Očesno votlino omejujejo lobanjske kosti. Zrklo je obdano s 6 zunanjimi očesnimi mišicami, ki obračajo zrklo v vse smeri, vezivnim tkivom in maščobnimi blazinicami. Oko ima približno obliko krogle in meri v dolžino okoli 23 mm. Oko ščitijo navzven tudi veke in vejice trepalnic. Oko ima tri plasti, v notranjosti pa tri očesne prostore.

2.

Kako je sestavljena zunanja očesna ovojnica?

Zunanja očesna ovojnica skrbi za obliko in oporo očesa. Beločnica (sclera) je bela, čvrsta vezivna opna, ki tvori ogrodje zrkla in ščiti notranjost očesa. Beločnica predstavlja okoli 85% skupnega obsega očesa in ne prepušča svetlobe v notranjost očesa. Spredaj prehaja beločnica v roženico. Roženica (cornea) nima žil in je prozorna, skozi njo vstopa svetloba v oko. Debelina roženice je nekaj več kot 0,5 mm. Roženico ščitijo veke in solzni film, ki s spontanim mežikanjem ohranjajo vlažnost in prozornost. Veznica (conjunctiva) je tanka skoraj prozorna sluznica, ki prekriva notranjo stran vek in beločnico.

3.

Kako je sestavljena srednja očesna ovojnica?

Srednja očesna ovojnica je odgovorna za prehrano očesa. Srednja očesna ovojnica oziroma žilnica (uvea) je sestavljena je iz treh delov: šarenica, zenica in cilarnik.
Šarenica (iris) je sprednji, nam vsem viden, del žilnice. To je barvni kolobar, ki obdaja zenico in določa barvo očesa. Zenica (pupil) je črna odprtina v šarenici, ki se s pomočjo šareničnih mišic krči in oži, glede na jakost svetlobe, ki prihaja v oko. Deluje kot zaslonka pri fotoaparatu. Srednji del se imenuje ciliarnik (corpus ciliare). Ciliarnik ima obliko prstana, v katerega je s tankimi nitkami-zonulami vpeta leča. Ciliarna mišica s pomočjo zonul uravnava napetost oz. debelino leče. Del ciliarnika je odgovoren za nastanek prekatne vodke. To prilagajanje leče na gledanje na bližino imenujemo akomodacija.
Žilnica (chorioidea) je del očesne ovojnice med beločnico in mrežnico. Vsebuje številne krvne žilice in živce ter hrani optični del mrežnice.

4.

Kako je sestavljena notranja očesna ovojnica?

Notranja očesna ovojnica (mrežnica) zaznava svetlobo in sliko. Mrežnica (retina) je najvažnejši del očesa, na katerem se ustvarja slika. Mrežnica vsebuje številne živce in krvne žile. Sestavljena je iz osmih ovojnic, zadnji dve pa vsebujeta fotoreceptorje (čepnice in paličnice), ki s pomočjo fotokemičnih procesov spreminjajo svetlobni dražljaj v električni ali živčni impulz. Mesto najostrejšega vida na mrežnici se imenuje rumena pega (macula lutea) in tukaj je tudi največ paličnic in čepnic. Mesto, kjer iz zrkla izstopa očesni živec, ni občutljivo na svetlobo, ker tu ni paličnic in čepnic, zato se imenuje slepa pega. Vidni živec (nervus opticus) in vidna pot prenašata živčni dražljaj v možganske centre.

5.

Kako je razdeljena notranjost očesa?

Notranjost očesa ja razdeljena na tri prostore:
Sprednji prekat navzven omejuje roženica, navznoter pa šarenica. Mesto, kjer se obe strukturi stikata, se imenuje zakotje. V zakotju skozi Schlemov kanal odteka prekatna vodka. Zadnji prekat je prostor med lečo, zadnjo površino šarenice, ciliarnikom in steklovino. Največji prostor v očesu zapolnjuje steklovina.To je zdrizasta prozorna snov, obdana z nežno membrano.

Motnje vidne ostrine

1.

Kaj je daljnovidnost?

Daljnovidnost ali hypermetropia pomeni, da predmete v daljavi vidimo boljše kot predmete v bližini. Oko je prekratko ali pa ima prešibko lomnost. Zaradi tega se žarki, ki pridejo v oko, ne združijo na mrežnici, temveč za njo. Daljnovidnost sekorigira z zbiralno (konveksno) ali + (plus) lečo.

Daljnovidnost

Daljnovidnost onemogoča ostrino bližnjih predmetov
Daljnovidnost je prešibko lomno stanje očesa, tako da se žarki ne združijo na mrežnici, temveč za njo. Na mrežnici se pojavi tako imenovani razpršilni krog, žarišče pa leži za mrežnico.

Daljnovidni ne vidijo predmetov v bližini, daljavo pa lahko izostrijo s pomočjo akomodacije, čeprav se tega ponavadi vsaj v mlajših letih ne zavedajo.

Daljnovidnost in prekratko zrklo
Daljnovidnost je napaka očesa, pri kateri predmetov v daljavi ne vidimo jasno, če ne prilagodimo leče. Torej tako tudi oko pri gledanju v daljavo ne počiva. Še večji napor je za daljnovidno oko gledati od blizu. Vzrok daljnovidnosti je v večini primerov v njegovi osi prekratko zrklo.

Prekratko zrklo

Daljnovidnost je prirojena
Vsak novorojenec je daljnoviden, pozneje se pa daljnovidnost zmanjša in po navadi popolnoma izgine, le del ljudi pa je, ki ostanejo daljnovidni vse življenje. Mladi daljnovidni z nižjo stopnjo daljnovidnosti vidijo na daljavo dobro, ker svojo napako z akomodacijo sami popravijo, v starosti pa tega ne morejo več in vidijo slabše kljub akomodaciji, ki po štiridesem letu počasi popušča.

2.

Kaj je kratkovidnost?

Kratkovidnost ali myopia pomeni nasprotno kot pri daljnovidnem očesu. Predmete v bližini vidimo boljše kot v daljavi, bodisi zato, ker je oko predolgo ali pa je lomnost očesa prevelika glede na dolžino očesa. Vzporedno vpadajoči žarki se pri kratkovidnem očesu zbirajo že pred mrežnico, napako pa korigiramo z razpršilno (konkavno) ali – (minus) lečo.

Krakovidnost

Kratkovidnost pri vsakem petem posamezniku
Kratkovidnost je v naši družbi najpogostejša težava vida in za njo trpi vsak peti posameznik. Če smo kratkovidni, vidimo ostro bližnje predmete. Bolj kot se predmeti odmikajo, manj ostri postanejo.

Kratkovidnost je posledica podaljšanega zrkla
Pri kratkovidnosti je moč loma v očeh prevelika, kar je največkrat posledica podaljšanega zrkla ali predebele leče. Kratkovidnost je napaka očesa, pri kateri se žarki zberejo pred mrežnico in jo zadenejo, ko se že razhajajo.

Podaljšano zrklo

Za kratkovidnost negativna dioptrija očal
Kratkovidni morajo nositi očala z lečo, ki razpršuje žarke, da nastane slika na mrežnici. Dioptrija očal, ki jih nosijo, je negativna.

 

3.

Kaj je astigmatizem?

Ukrivljenost roženice ali astigmatizem pomeni razliko v ukrivljenosti roženice med dvema glavnima meridianoma, ki sta pravokotna na drug drugega, to pomeni, da je npr. navpična os roženice (90 st.) drugače ukrivljena kot vodoravna os roženice (180 st.). Z drugimi besedami, to je na nek način jajčasta oblika roženice, slika, ki jo zaznamo, pa je nepravilna tako pri gledanju na daljavo kot na bližino. Napako korigiramo s cilindrično lečo na določenih stopinjah. Astigmatizem je lahko pridružen kratkovidnosti ali daljnovidnosti.

Astigmatizem

Astigmatizem oziroma neenakomerna ukrivljenost roženice
Astigmatizem pomeni neenakomerno ukrivljenost roženice. Svetloba se zato uklanja pri prehodu preko roženice pod dvema kotoma in se projecira na dve različni mesti na očesni mrežnici, kar povzroča neostro sliko. Astigmatizem sam po sebi ni bolezen in ne pomeni, da je astigmatično oko slabše, pač pa le, da je roženica nekoliko nepravilno oblikovana. Astigmatizem je na splošno izredno pogost in v določeni meri prisoten skoraj pri vsakem očesu, vendar pa je v večini primerov tako blago izražen, da ne povzroča težav.

Neenakomerna ukrivljenost roženice

Astigmatizem – vzroki za nastanek
Vzrok nastanka astigmatizma ni poznan, pogosto je prisoten že ob rojstvu, lahko pa se razvije tudi kasneje. V nekaterih primerih se astigmatizem lahko pojavi tudi po poškodbi očesa, pri nekaterih obolenjih roženice kot tudi po določenih kirurških posegih na očesu. Zelo pogosto je astigmatizem prisoten v kombinaciji s kratkovidnostjo ali daljnovidnostjo. Ljudje z nizko stopnjo astigmatizma tega sploh ne opazijo ali pa le nekoliko neostro vidijo določen del slike tako na blizu kot na daleč.

Astigmatizem višje stopnje
Astigmatizem višje stopnje pomeni, da je slika, ki jo vidimo, lahko nekoliko izkrivljena, podobno kot če se pogledamo v ukrivljeno ogledalo. Astigmatizem višje stopnje je lahko tudi vzrok za pogostejše glavobole in občutek utrujenosti oči.

Astigmatizem – zdravljenje in očala s toričnimi lečami
Astigmatizem lahko korigiramo z očali s toričnimi lečami, za katere je značilno, da dodatno uklanjajo svetlobo, kar opisujemo kot cilinder. Po enakem principu kot z očali, lahko astigmatizem korigiramo tudi s toričnimi kontaktnimi lečami. Manj poznane so možnosti operativne korekcije astigmatizma. Obstaja več različnih metod, v zadnjem času po razširjenosti prevladujejo zlasti metode, pri katerih se uporablja excimer laser. Slednje so tudi edina možnost za korekcijo iregularnih oblik astigmatizma (posebna oblika astigmatizma z zelo nepravilno ukrivljenostjo roženice), saj teh oblik s toričnimi lečami pogosto ni možno zadovoljivo korigirati.

4.

Kaj je starovidnost?

Starostna daljnovidnost ali presbyopia se lahko pojavi v starosti 43 do 50 let, ko prične leča počasi izgubljati svojo prožnost, tako da vedno težje izostrimo sliko na bližino. Najprej si lahko pomagamo z odmikanjem predmetov (knjige, časopisa…) in z močno svetlobo, vendar akomodacija ali prilagajanje očesa na bližinsko gledanje pada in slej kot prej potrebujemo bralna očala.

Starostna daljnovidnost

Starovidnost – ko leča začne izgubljati prožnost
V starosti 40 do 45 let prične leča počasi izgubljati svojo prožnost in akomodacija pada, kar se kaže s slabšanjem vida na bližino. Pri 70. letih tako prožnost popolnoma izgine in napenjanje ciliarne mišice nima nobenega učinka več. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh, čeprav seveda obstajajo razlike med posamezniki. Veliko je odvisno od narave dela vsakega posameznika in od obremenitve na bližino.

Starovidnost in očala za branje
V mnogih primerih ljudje odlašajo z nošenjem starostnih (bližinskih) očal ali t.i. očal za branje, čeprav s tem dolga leta mučijo svoje oči, vendar na koncu le spoznajo, da morajo k optiku ali okulistu. Na začetku si ljudje pomagajo navadno tako, da berejo z iztegnjenimi rokami, berejo na soncu ali pa postavijo luč med očesom in besedilom, s tem se zenici zaradi močnejše svetlobe zožita in ostrina se nekoliko poveča. Takšni triki so mogoči le za kratek čas in niso nikoli v nobenem primeru priporočljivi. Nekateri imajo napačno mišljenje, ker mislijo, da z odlašanjem ščitijo svoje oči. Pogosto nastanejo zaradi tega napačnega pojmovanja škodljive posledice kot so prehitro povečanje dioptrije in še druge nevšečnosti, ki so očesu škodljive. Pomembno se je pravočasno naročiti na očesni pregled.

Tudi izdelana (instant) očala za branje, ki jih prodajajo v nekaterih trgovinah, so škodljiva, kajti niso narejena posebej za vsakega posameznika, ki ima lahko različno dioptrijo desnega in levega očesa, kjer tudi ni upoštevana zenična razdalja, ter na teh mestih tudi ni kontrole glede optične kvalitete stekel.

Operacija starostne daljnovidnosti
Starovidnost in zdravljenje

Zdravljenje: Korigira se z očali. Dioptrija se od 45. do 65. leta povečuje, nato se ustali.

Za očesni pregled, kjer se ugotavlja starovidnost, je važna tudi starost pacienta, katero moramo poznati in seveda narava dela vsakega posameznika. Potrebno je vedeti, na kakšno razdaljo se opravlja bližinsko delo.

5.

Kaj je slabovidnost?

Slabovidnost pomeni slabo vidno ostrino
Za ambliopijo oz. slabovidnost je značilno, da je samo oko povsem zdravo, vendar je vidna ostrina tudi po korekciji dioptrije z očali slaba. Temu lahko rečemo tudi leno oko in nastane zaradi razlike v dioptriji med obema očesoma v zgodnjih otroških letih (anizometropija) ali škiljenja. Stopnja izgube vida sega od povsem blage do zelo hude zmanjšane vidne ostrine. Možgani zaradi slabe ostrine enega očesa slabšo sliko izključujejo in vidna pot na slabši strani se ne razvije.

Pravočasno na očesni pregled
Če napako odkrijemo po 8. letu starosti, je le-ta že nepopravljiva in prizadetost vida trajna. Napako je pomembno odkriti čimprej, bodisi na sistematskem pregledu ali v očesni ambulanti in jo tudi takoj zdraviti. Pravočasen očesni pregled je zelo pomemben. Vidno ostrino popravljamo z očali po predhodni skiaskopiji (določanje objektivne dioptrije s pomočjo kapljic za širjenje zenic), včasih je potrebno pokrivanje boljšega očesa, da se slabše oko čim prej popravi, pogosto pa se poslužimo tudi vaj v pleoptičnem in ortoptičnem kabinetu. Škiljenje se dostikrat popravi samo po sebi s korekcijo vidne ostrine, zelo redko je potrebna operativna terapija.

Očesne bolezni

1.

Glavkom

Glavkom je očesna bolezen, ki prizadene očesni živec. Živec pošilja vidni signal v možgane, kjer nato nastane slika, kot jo vidimo. Natančen vzrok glavkoma ni jasen. V očesu ves čas nastaja prekatna vodka, ki prehranjuje notranjost očesa in nato odteka skozi poseben kanalček (Schlemov kanal) in skozi žile odvodnice (vene) nazaj v krvni obtok. Če nastane te vodke preveč in/ali jo premalo odteka, se očesni pritisk dvigne ter začne pritiskati na strukture v očesu, predvsem pa na vidni živec.

Dejavniki tveganja za glavkom

Povišan očesni pritisk je glavni rizični dejavnik razvoja glavkoma. S tem nastane slabša prekrvavitev očesnega živca, kar postopno okvari vidni živec ter se kaže s postopnim slabšanjem vida in slabšanjem vidnega polja.

Star izraz, ki je še vedno poznan med ljudmi, je zelena mrena. Izraz je nastal zaradi zelenkastega odseva očesnega ozadja pri ljudeh, ki so zaradi glavkoma oslepeli. Na žalost še vedno, kljub vsem sodobnim diagnostičnim postopkom in uspešnim načinom zdravljenja veliko ljudi oslepi.

Glavkom lahko prizadene vsakega od nas, toda nekateri dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek glavkoma, so sledeči:

– starost nad 40 let
– glavkom v družini
– diabetes
– kratkovidnost
– dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi
– predhodne poškodbe očesa

Na žalost ni zanesljivih opozorilnih znakov, ki bi pacienta opozorili na glavkom. Ko pacient opazi poslabšanje vida ali vidnega polja, je na očesnem živcu narejena že precejšna škoda. Edina zanesljiva metoda odkrivanja so preventivni okulistični pregledi po 40. letu starosti na vsaki 2 leti.

Normalen očesni pritisk je pod 22 mm Hg. Večina ljudi ne občuti povišanega očesnega pritiska. Napetost v očeh in bolečine za očmi so dostikrat poleg povišanega očesnega pritiska lahko tudi znaki katere od refrakcijskih anomalij.

2.

Siva mrena

Siva mrena ali katarakta pomeni zamotnitev očesne leče. Pri sivi mreni se začnejo dogajati spremembe v strukturi leče in v zgradbi lečnih beljakovin, kar slej kot prej privede do slabšanja vida. Oseba s sivo mreno najprej opaža zmanjšanje vidne ostrine. Siva mrena se ponavadi razvija počasi, lahko pa se razvije tudi v nekaj mesecih. Pogosto je siva mrena prisotna že veliko prej kot bolnik to opazi, bolnika pa začne motiti, ko se motnjave razširijo v področje optične osi oz. v področje zenice. Najpogostejša je starostna siva mrena, ki je delno posledica staranja leče in posledica vpliva negativnih dejavnikov okolja na oko.

Siva mrena

Siva mrena – vzroki

Glavni povzročitelj sive mrene so še vedno UV žarki, veliko pa pripomorejo k razvoju sive mrene tudi številne presnovne bolezni (npr. sladkorna bolezen), bolezni vezivnih tkiv, očesne bolezni in nekatera zdravila (kortikosteroidi) – sekundarna siva mrena.

Siva mrena ja lahko tudi prirojena ali lahko nastane kot posledica poškodbe očesa (takoj ali čez nekaj let), kar imenujemo tudi postravmatska katarakta.

Zaščita pred sivo mreno

Čudežnih kapljic za preprečevanje sive mrene ni, ja pa možno preprečevanje sive mrene z ustrezno UV zaščito (sončna očala) in seveda zdravim načinom življenja ter z uživanjem zadostne količine vitaminov. Edina učinkovita terapija je operacija sive mrene, kjer zamotnjeno lečo odstranimo s pomočjo ultrazvoka (fakoemulzifikacija) in jo nadomestimo s pregibno umetno intraokularno lečo (IOL).

3.

Konjunktivitis

Konjunktivitis ali vnetje očesne veznice je najbolj pogosto vnetje oči, ki je prizadelo že skoraj vsakega od nas. Oči so pordele, pečejo in se prekomerno solzijo, včasih tudi srbijo (alergično vnetje). V takih primerih nas moti svetloba. Veznica in včasih tudi veke so otečene, prisotna je lahko gnojna ali sluzasta sekrecija. Vid ponavadi ni slabši. Vnetje veznice je pogosto povezano s prehladi, lahko pa nastane zaradi okužbe (bakterije, virusi,..), poškodbe ali tujka v očesu. Vnetje ponavadi samo preneha po nekaj urah ali dneh, pomagamo si lahko z izpiranjem z mlačno prekuhano vodo ali umetnimi solzami. Nikoli ne izpirajte očesa s kamilicami, ker lahko povzročite močno preobčutljivostno (alergično) reakcijo. Če vnetje na izgine v nekaj dneh, je potrebno poiskati zdravniško pomoč ali se naročiti na očesni pregled – kjer bo oftamolog postavil diagnozo.

Konjunktivitis

4.

Vnetje šarenice

Vnetje šarenice oziroma iritis, uveitis (iridociklitis) ni ravno pogosto, a je izjemn nevarno vnetje oči. V prostoru med roženico in šarenico se pojavijo vnetne celice – bele krvničke, ki se, če so prisotne v veliki količini,  sesedajo na dno in nastane gnojna usedlina imenovana hypopion, lahko pa povzročijo lepljenje šarnice in zenice na sprednjo lečno ovojnico in nastajanje sinehij. Oko je močno draženo, temno rdeče, bolnik občuti bolečino v očesu. Vse to spremlja nekoliko poslabšan vid. Ob vnetju se lahko poviša tudi očesni pritisk in nastane sekundarni glavkom. Vzrokov za vnetje je nešteto in največkrat niso znani, dostikrat pa je vnetje povezano s kakšno drugo boleznijo (npr. revma,..). Pravimo, da je vzrok endogene narave. Zdravljenje iridociklitisa je izključno domena očesnega zdravnika. Potrebna je intenzivna terapija s protivnetnimi zdravili v obliki kapljic, včasih tudi z injekcijami pod očesno veznico. V primeru poznega ali nepravilnega zdravljenja lahko vnetje pusti trajne posledice, zato se pravočasno naročite na očesni pregled.

Vnetje šarenice

5.

Vnetje roženice

Keratitis je vnetje roženice, ki je pogosto povezano z vnetjem veznice. Povzročitelji vnetja so pogosto virusi in bakterije, redkeje gljivice. Bakterijski keratitisi so najpogosteje posledica mehanske poškodbe roženice ali kako drugače spremenjen epitelj roženice, bodisi pomankljiv solzni film (suho oko). Nekatera bakterijska vnetja lahko povzročijo zelo globoko razjedo na roženici, ki se lahko razširi tudi v notranjost očesa in ogroža celo vid in samo oko. Takšno vnetje imenujemo roženični ulcus ali roženična razjeda. Virusni keratitisi se lahko dostikrat pojavijo skupaj z vnetjem veznice in ob prehladnih obolenjih (keratitis punctata superficialis). Takšno vnetje ni posebej nevarno in mine tudi samo po sebi. Veliko bolj nevaren je keratitis, ki ga povzroča herpes virus, saj ima ob nepravilnem zdravljenju skoraj vedno za posledico slabši vid in tudi slepoto.

6.

Bolezni solznih žlez in poti

Pri boleznih solznih žlez lahko pride do hudih vnetij. Vnamejo se lahko solzni kanalčki ali pa solzne žleze. Bolezni solznega aparata so:

  • Dacryoadenitis je vnetje solzne žleze, ki je sicer redko in se pojavi ponavadi v otroštvu.
  • Dacryocystitis ja vnetje solznega mešička z oteklino, rdečino in bolečino v notranjem delu.

Stenoza solznih poti in solzenje sta lahko prirojena ali posledica večkratnih vnetij solznih poti ozirama poškodb.

Sindrom suhega očesa je posledica pomanjkljivega izločanja solzne žleze in je največkrat degenerativne narave ter povezano s kakšno drugo sistemsko boleznijo.

7.

Vnetja vek

Ječmen

Ječmen oziroma Hordeolum je najpogostejše vnetje žlez vek oziroma trepalnic. Lahko je zunanji ali notranji in se lahko sam predre ali se razširi. Dostikrat je potrebna kirurška terapija (incizija in ekskohleacija).

Ječmen

Chalazion

Chalazion je kronično vnetje žleze vek, ki se kaže z okroglo, nebolečo zatrdlino, ki nastane postopoma in jo je ponavadi treba kirurško odstraniti.

Chalaziion

Vnetja robov vek

Vnetja robov vek ali blefaritis je pogosto posledica dela v neugodnih klimatskih razmerah, v prahu, na prepihu in je povezano z nepravilnim izločanje žlez lojnic.

Blefaritis

 

8.

Motnja motorike trepalnic

Ptoza – povešenje vek se začne na zgornji veki, ki delno ali v celoti pokrije oko. Povzroča jo slabost mišice, ki dviguje veko. Ptoza je lahko prisotna od rojstva ali pa se razvije po okvari živca, ki oživčuje mišico vek ali pa pride do okvare same mišice. Lagoftalmus je nasprotno od ptoze, pojav, ko ne moremo zapreti očesne reže. Najpogosteje nastane kot posledica okvare (pareze) obraznega živca. Blefarospazem je nehotno in zelo moteče krčevito zapiranje vek, ki se zdravi z injiciranjem botulin toksina v mišico.

9.

Motnje položaja trepalnic

Ectropium je izvihanje trepalnic, ki nastane na spodnji veki. Solzno izvodilo se odmakne od zrkla, solze zastajajo in še bolj odmikajo veko. Terapija je operativna.

Entropium je uvihanje trepalnic navznoter in prav tako nastane na spodnji veki. Vejice trepalnic drgnejo po roženici in še dodatno dražijo oko, kar še poslabša začetno stanje. Terapija je kirurška.

Trihiaza je obračanje normalno izraslih vejic trepalnic navznoter. Terapija je mehanska ali pa je treba napraviti elektro odstranitev (epilacija).

10.

Odstop mrežnice

Mrežnica je del očesa, ki je odgovoren za pretvorbo svetlobnih dražljajev, ki prihajajo v oko, v električne impulze, ki se zatem po vidnem živcu prenašajo v vidni center v možganih, kjer nastaja slika, ki jo vidimo.

Mrežnica normalno tesno prileganotranjemu očesnemu obodu in pod njo ležečemu sloju – žilnici.Notranjost očesa izpolnjuje prozorna snov – steklovina, ki je v mladosti enakomerne želatinozne strukture, v kasnejšem življenjskem obdobju, pa se struktura steklovine spreminja in postaja bolj neenakomerna, mestoma bolj tekoča, na drugih mestih pa gostejša.Posledica tega so spremenjene lastnosti, ki lahko privedejo do odlepljenja steklovine od mrežnice, kar imenujemo odstop steklovine. Odstop steklovine je pogost pojav, ki sam po sebi ne ogroža vida, največkrat pa se kaže kot pojav drobne motnjave, ki jo opazimo na svetlejših podlagah, kako plava v očesu. Pacienti spremembo največkrat opišejo, kot muho, ki se prosto premika s pogledom. V redkih primerih, pa je lahko steklovina z mrežnico na določenih mestih tako močno povezana, da pride ob odstopu steklovine do večje ali manjše raztrganine mrežnice. S tem se prekine celovitost mrežnice in omogoči zatekanje tekočine pod mrežnico, kar lahko privede do dviga mrežnice od podlage, oziroma do odstopa mrežnice. V tem primeru, pacienti pogosto opažajo pojav bliskanja ali motnjav pred očmi. Zato je pri pojavu bliskanja in drobnih motnjav pred očmi priporočljiv pregled očesnega ozadja pri okulistu.

V primeru, ko je pri pacientu prisotna le raztrganina mrežnice, mrežnica pa še prilega globljim očesnim slojem, lahko odstop mrežnice preprečimo z lasersko fotokoagulacijo, ki je ambulantni poseg. V primerih, ko pa že pride do odstopanja mrežnice, kar pacienti največkrat opažajo kot pojav zavese (izpada v vidnem polju), ki se iz periferije počasi širi protu centru, pa je za preprečitev izgube vida potreben operativni poseg. V primerih ko mrežnica odstopi v celoti, največkrat v zelo kratkem času nastane trajno poslabšanje vidne ostrine, ki se tudi po uspešnem operativnem posegu povrne le deloma.

Odstop mrežnice

Prvi znak odstopa mrežnice so lahko bliskanje ali motnjave, v napredovalni fazi se v določenem delu vidnega polja pojavi zavesa, nato pa lahko popolnoma izgubimo vid.

Odstop mrežnice je redek. Pojavlja pa se predvsem od srednjih let dalje, pogosteje pri kratkovidnih in po topih poškodbah. Verjetnost odstopa mrežnice je večja tudi ob prisotnosti degenerativnih sprememb mrežnice, ki jih lahko odkrijemo pri pregledu očesnega ozadja.

Glavni način preventive oz. preprečevanja hujših okvar vida zaradi odstopa mrežnice je redni pregled očesnega ozadja pri široki zenici pri ljudeh, ki imajo povečano tveganje za odstop mrežnice. V prvi vrsti so to pacienti z visokimi stopnjami kratkovidnosti. Pomembno je sledenje bolezenskih sprememb mrežnice ter po potrebi lasersko pečatenje teh sprememb, kar lahko prepreči razvoj odstopa mrežnice.

Zdravljenj odstopa mrežnice je možno. Pri pojavu raztrganine mrežnice, lahko odstop mrežnice preprečimo z lasersko fotokoagulacijo, zdravljenje odstopa mrežnice pa je operativni poseg. Očesna operacija mora biti izvedena čim prej.

11.

Suho oko

Suho oko je ena od najpogostejših težav, zaradi katere bolniki poiščejo oftalmologovo pomoč in se odločijo za očesni pregled. Prej prizadene ženske pri starosti nad 35 let. Povzroči jo nepravilno delovanje solznih žlez, ki ne proizvajajo dovolj solzne tekočine ali pa ima le ta neustrezno sestavo. Oko se nadraži in pogosto vname, vnetje pa lahko poškoduje roženico in poslabša vid.

Solzna tekočina nenehno vlaži oko, ga ščiti pred izsušitvijo ter omogoča jasen vid. Po očesni površini se razporedi z utripanjem veke (8- do 12- krat v minuti). Solzni film tvori mejno površino proti okolju, prepreči izsušitev, olajša drsenje vek, dovaja hranilne snovi v roženico in omogoči odstraniti manjše tujke iz očesa.

Vzroki za suhe oči

Suho oko je lahko posledica dolgotrajnega dela z računalnikom, suhega zraka v prostorih, tobačnega dima ali nošnje kontaktnih leč. Večkrat se pojavi sočasno z boleznimi kot sta revma in diabetes, ob hormonskih spremembah v menopavzi in pri uporabnikih nekaterih zdravil: oralnih kontraceptivov, uspaval, pomirjeval in antihipertenzivov.

Znaki suhega očesa

Suho oko prepoznamo po rdečini, razširjenih žilicah in odsotnosti leska, za natančno diagnozo pa mora oftalmolog opraviti očesni pregled. Bolniki opisujejo sledeče težave:

  • oči so boleče in pekoče
  • zdi se, kot da bi bil v očesu tujek
  • zjutraj so očesne veke zlepljene
  • težavno postane branje ali delo z računalnikom

Kako zdravimo suho oko?

Pri blažjih težavah si lahko pomagamo sami, ob hujših pa je treba obiskati očesnega zdravnika, kjer bo oftalmolog opravil očesni pregled. Suho oko zdravimo z umetnimi solzami. Uporabljajo se tako pogosto kot je potrebno za ublažitev simptomov.

Umetne solze so sterilne raztopine, ki so podobne naravni solzni tekočini. Vsebujejo celulozne derivate, poliakrilno kislino ali dekstran. Na površini vzdraženega očesa vzdržujejo solzni film in vlaženje roženice se zveča. Simptome odpravijo ali pa jih vsaj omilijo. Za dolgotrajnejši vlažilni učinek uporabimo pripravke v obliki gela.

Uporaba vlažilnih kapljic je priporočljiva tudi za uporabnike kontaktnih leč. Pomembna je pravilna izbira pripravka. Ljudje z mehkimi kontaktnimi lečami ne smejo uporabljati kapljic z benzalkonijevim kloridom kot konzervansom, ker se le ta lahko naloži v leče in spremeni njihovo barvo.

Kaj lahko storimo sami?

Poleg uporabe umetnih solz so pomembni tudi nekateri drugi ukrepi:

  • skrbite, da je zračna vlaga v prostorih vsaj 50%,
  • ne uporabljajte kozmetike, ki draži oči,
  • večkrat pomežiknite,
  • uporabljajte kapljice za vlaženje, če nosite kontaktne leče,
  • zrak iz ventilacije naj vam ne piha neposredno v oči,
  • izogibajte se cigaretnemu dimu in
  • pijte dovolj tekočine

12.

Diabetična retinopatija

Diabetična retinopatija je najpogostejši vzrok slepote ali slabovidnosti v razvitem svetu, pri populaciji ljudi do 50 leta starosti.

Diabetična retinopatija se pojavi pri 90 % bolnikov s sladkorno boleznijo v desetih letih po pojavu bolezni. Redne kontrole bolnikov s sladkorno boleznijo so zelo pomembne, saj s pravočasnim zdravljenjem očesnih zapletov sladkorne bolezni učinkovito preprečujemo slabšanje vidne ostrine.

Diabetična retinopatija  se kaže s krvavitvami, žilnimi nepravilnostmi, puščanjem žilja in drobnimi infarkti mrežnice. Pri napredovalih stopnjah očesnih zapletov sladkorne bolezni, pa se lahko na očesnem ozadju razrastejo nove žile, ki jih imenujemo neovaskularizacije.

Diabetična retinopatija

Kot posledica razraščanja novih žil, se lahko pojavijo krvavitve v oko, glavkom (zelena mrena) in odstop mrežnice, ki lahko hitro in v nekaterih primerih trajno poslabšajo vidno ostrino. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se pogosto predčasno razvije tudi siva mrena.

Za preprečevanje nastanka diabetične retinopatije je potrebno skrbno uravnavanje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, pomembno je ohranjanje dobre ledvične funkcije. Bolniki lahko k preprečevanju zapletov sladkorne bolezni pripomorejo tudi z redno telesno vadbo in predvsem z rednimi pregledi očesnega ozadja, ki so pri bolnikih brez sprememb potrebni enkrat letno, po pojavu sprememb pa pogosteje.

Očesne zaplete sladkorne bolezni lahko zdravimo z lasersko fotokoagulacijo, mikropulznim laserjem ali injiciranjem zdravil v oko. Pri bolnikih z napredovalo obliko diabetične retinopatije s krvavitvijo v steklovino ali odstopom mrežnice, je potreben vitreoretinalni operativni poseg. Sivo mreno odstranjujemo z operativnim posegom.

Zdravljenje se prilagaja posameznemu bolniku.

13.

Degeneracija makule

Starostna degeneracija rumene pege (ARMD) je bolezenski proces, ki prizadene področje rumene pege na mrežnici. Starostna degeneracija rumene pege je v razvitem svetu najpogostejši vzrok slepote in slabovidnosti pri populaciji ljudi starejših od 50 let.

Bolezen prizadene področje rumene pege, ki je pomembno za centralni vid, to je vid, ki nam omogoča branje, prepoznavanje obraznih potez, gledanje televizije in opravljanje preciznega ročnega dela. Bolniki z napredovalo obliko te bolezni ohranijo vid, ki je potreben za gibanje v znanih prostorih, lahko se sami oblečejo in negujejo, ne morejo pa brati, voziti avtomobila in ne vidijo televizijskega zaslona.

S staranjem prebivalstva se povečuje pojav tovrstnih obolenj.

Ločimo dve obliki bolezni:

Suha oblika starostne degeneracije rumene pege, ki prizadene 80–90 odstotkov vseh bolnikov, navadno vodi v počasno, večletno slabšanje vidne ostrine. Učinkovitega zdravljenja te oblike ne poznamo, lahko le zaviramo njeno napredovanje.

Druga, vlažna oblika starostne degeneracije rumene pege, je veliko bolj nevarna in lahko v nekaj tednih vodi v močno poslabšanje centralnega vida. Slika v sredini vidnega polja postane zamegljena in pogosto zverižena

Vlažna rumena pega

Povečano tveganje za nastanek starostne degeneracije rumene pege predstavlja:

  • višja starost,
  • družinska obremenjenost
  • ženski spol
  • debelost, višji krvni tlak
  • prehrana z večjo vsebnostjo maščob, holesterola, sladkorja in nizko vsebnostjo antioksidantov in zelenjave
  • kajenje
  • izpostavljenost soncu

Na nekatere dejavnike tveganja lahko vplivamo in s tem zmanjšamo možnost nastanka bolezni.

V kolikor se vlažna oblika starostne degeneracije rumene pege pojavi, je možno zdravljenje z injekcijami anti-VEGF zdravil v oko, pri nekaterih bolnikih tudi z dodatno lasersko terapijo.

Zdravljenje vlažne oblike starostne degeneracije rumene je uspešno, če se začne dovolj zgodaj in se terapija izvaja redno. V tem primeru uspemo pri približno 90 odstotkih bolnikov preprečiti nadaljnjo izgubo vida, s tem pa seveda tudi funkcionalno slepoto; pri nekaterih bolnikih se vid tudi izboljša.

Za pravočasno odkritje bolezni so zelo pomembni preventivni pregledi pri očesnem zdravniku in takojšen pregled pri očesnem zdravniku ob pojavu prvih znakov bolezni, kot so nenadno poslabšanje vidne ostrine ali pojav zverižene slike. Pri tem je bolnikom v pomoč Amslerjeva mreža, s katero se lahko kontrolirajo tudi sami doma.

Amslerjev test

Kako se testiramo z Amslerjevo mrežo?

Če imate bralna očala, jih nadenite. Mrežico poglejte iz običajne bralne razdalje. Eno oko pokrijte, z drugim pa poglejte v črno piko na sredini mreže.

  • So črte zverižene, ukrivljene?
  • So kvadratki različnih velikosti?
  • Ali kakšen del mreže manjka?
  • Ne vidite vseh vogalov in stranic mreže?

Test ponovite še z drugim očesom.

V kolikor ste na katero od vprašanj odgovorili z DA morate čimprej na pregled k svojemu očesnemu zdravniku.

Naročite se na brezplačen posvet ali pregled pri specialistu!

Ste naveličani uporabe očal in kontaktnih leč? Razmišljate o operaciji za odpravo dioptrije? Posvetujte se s strokovnjaki, ki vam bodo predlagali najboljšo rešitev.

Specialisti za očesne operacije
Strokovno osebje
Najsodobnejša oprema
Več kot 30.000 opravljenih operacij